<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113011"><dc:title>Izkušnja postaršenosti ter nagnjenost k sramu in krivdi pri odraslih otrocih alkoholikov</dc:title><dc:creator>Marcen,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simonič,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>alkoholizem</dc:subject><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>odrasli otroci alkoholikov</dc:subject><dc:subject>postaršenost</dc:subject><dc:subject>sram</dc:subject><dc:subject>krivda.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu so nas zanimale povezave med izkušnjo postaršenosti ter doživljanjem sramu in krivde pri odraslih otrocih alkoholikov. Gre za odrasle osebe, ki so del ali celo svoje otroštvo odraščale ob vsaj enem staršu, ki je bil zasvojen z alkoholom. V prvem delu smo podali teoretični pregled omenjenih pojmov, v drugem delu pa smo predstavili rezultate kvantitativne raziskave, v kateri je sodelovalo 341 udeležencev, od katerih je bila polovica odraslih otrok alkoholikov. Ugotovili smo, da so odrasli otroci alkoholikov statistično pomembno bolj postaršeni v odnosu do staršev in so v otroštvu v večji meri skrbeli zanje kot pa odrasli otroci nealkoholikov. Odrasli otroci alkoholikov so v primerjavi z odraslimi otroki nealkoholikov odnesli statistično manj pozitivnih misli in prepričanj iz izkušnje postaršenja kot pa odrasli otroci nealkoholikov. Hipoteze, da odrasli otroci alkoholikov doživljajo več sramu in krivde kot odrasli, ki niso otroci alkoholikov, nismo uspeli potrditi. Čeprav so na vseh merjenih dimenzijah odrasli otroci alkoholikov dosegali nekoliko višje število točk v primerjavi z odraslimi otroki nealkoholikov, se ta razlika ni pokazala kot statistično pomembna. Odrasli otroci alkoholikov, ki so v otroštvu izkusili višjo stopnjo postaršenosti, niso statistično pomembno v večji meri nagnjeni k doživljanju krivde. Ugotovili smo, da so odrasli otroci alkoholikov, ki so v večji meri skrbeli za svoje sorojence, bolj nagnjeni k doživljanju sramu v osebnih prestopkih in neuspehih ter o sebi mislijo, da so slabe osebe. Prav tako nismo ugotovili statistično pomembne razlike v nagnjenosti k doživljanju sramu in krivde pri odraslih otrocih alkoholikov glede na zakonski stan.</dc:description><dc:publisher>[P. Marcen]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-29 07:35:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113011</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
