Analiza čustvene inteligence in poklicnega stresa radioloških inženirjev centralnega urgentnega blokaŽontar, Saša (Avtor) Hlebec, Valentina (Mentor) Avsec, Andreja (Komentor) čustvena inteligencapoklicni stresradiološki inženirurgencaUvod: Posamezniki z visoko stopnjo čustvene inteligence kažejo sposobnosti prepoznavanja in izražanja čustev ter upravljanje in nadzorovanje le-teh. Imajo pa tudi boljšo sposobnost obvladovanja poklicnega stresa. Namen: Namen študije je bil raziskati povezanost med stopnjo čustvene inteligence radioloških inženirjev in stresom, ki ga doživljajo pri svojem delu na radiološkem oddelku Centralnega urgentnega bloka UKCL. Prav tako smo želeli raziskati vpliv spola in delovnih izkušenj na stopnjo čustvene inteligence omenjenih radioloških inženirjev. Metode dela: V teoretičnem delu magistrske naloge smo po pregledu različne strokovne literature v mednarodnih bazah podatkov MEDLINE in CINAHL ter bibliografske-kataložne baze podatkov COBIB.SI uporabili metodo deskripcije, klasifikacije, kompilacije ter sintetično metodo. V empiričnem delu magistrske naloge pa smo kvantitativne podatke pridobivali s presečno študijo s pomočjo anketnega vprašalnika, sestavljenega iz dveh delov in sicer iz samoocenjevalnega vprašalnika emocionalne kompetentnosti in inštrumenta za prepoznavanje omejitev na delovnem mestu in oceno poklicnega stresa ter njegovih škodljivih posledic. Rezultati: V študiji je sodelovalo 40 radioloških inženirjev (20 moških, 20 žensk) s povprečno delovno dobo 13 let, ki vsaj eno tretjino svojega delovnega časa delajo v Centralnem urgentnem bloku UKCL. Rezultati so pokazali, da anketirani radiološki inženirji doživljajo visoko stopnjo stresa, saj se nenehno soočajo z zahtevnim delom, velikim številom pacientov in odgovornostjo za njih, pretresljivimi in neprijetnimi prizori, kar zahteva močno upravljanje lastnih čustev in čustev pacientov, njihovih svojcev, sodelavcev in ostalih zdravstvenih delavcev. Poleg tega je količina stresa, ki jo prejmejo, posledica izmenskega dela, ponavljajočih se gibov in dviganj težkih bremen, neenake obravnave zaposlenih ter pomanjkanja kadra. Ugotovljeno je bilo, da so se anketirani radiološki inženirji večinoma opisovali na način, ki jih prikaže kot zelo čustveno inteligentne, saj so na 71,11 % trditev odgovorili z oceno večinoma velja in vedno velja. Najslabše so se ocenili na področju sposobnosti prepoznavanja in razumevanja emocij, najbolje pa na področju sposobnosti upravljanja z emocijami. Raziskava je pokazala, da imajo starejši radiološki inženirji nižjo čustveno inteligenco, in da anketirane radiološke inženirke nimajo značilne višje srednje vrednosti čustvene inteligence kot moški radiološki inženirji. Razprava in zaključek: Čeprav ni bilo ugotovljene korelacije med čustveno inteligenco in poklicnim stresom, menimo, da raziskava poudarja pomen tako čustvene inteligence kot zavedanja poklicnih stresorjev. Usposabljanje in razvoj čustvene inteligence z izobraževanjem naj bi namreč pomagalo k boljšemu upravljanju pozitivnih in negativnih čustev, kar bi lahko pripomoglo k boljšim odnosom s pacienti in sodelavci, izboljšanemu zdravju in odpornosti na stres ter dobrem počutju zaposlenih.20192019-11-28 07:47:44Magistrsko delo/naloga113001sl