Prihodnost mednarodnega investicijskega prava v Evropski uniji v luči sodbe Sodišča Evropske unije Slowakische Republik v Achmea BVŠinigoj, Miha (Avtor) Sancin, Vasilka (Mentor) mednarodno investicijsko pravoinvesticijska arbitražaEUAchmeaintra-EU bilateralni investicijski sporazumiPogodba o energetski listiniDunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodbneskladje med mednarodnimi pogodbamiMagistrsko diplomsko delo obravnava prihodnost mednarodnega investicijskega prava v EU s poudarkom na investicijskih sporazumih, sklenjenih med državami članicami EU. Med temi prevladujejo bilateralni investicijski sporazumi (intra-EU BIS), za katere Evropska komisija že vse od razširitve EU leta 2004, ko se je njihovo število močno povečalo, zatrjuje, da so v neskladju s pravom EU, pridružile pa so se ji tudi nekatere države članice, ki so zatrjevano neskladje izrabile za ugovor pristojnosti arbitražnih tribunalov, ki so na podlagi intra-EU BIS odločali v sporih investitorjev proti njim. Poleg intra-EU BIS je bila podobne obravnave deležna tudi Pogodba o energetski listini (ECT), ki so jo med seboj sklenile tako države članice EU kot tretje države in ureja tuje investicije na področju energije. V marcu 2018 je o skladnosti intra-EU BIS s pravom EU v kontekstu arbitražnega postopka nizozemskega investitorja Achmea proti Slovaški odločalo tudi Sodišče EU in ugotovilo neskladje arbitražne klavzule v BIS med Nizozemsko in Slovaško s sodnim sistemom EU in avtonomijo prava EU. Medtem ko v doktrini prevladujejo razprave o posledicah ugotovljenega neskladja z vidika prava EU, magistrsko diplomsko delo odnos med intra-EU BIS oz. ECT in Pogodbo o delovanju EU (PDEU) obravnava z vidika mednarodnega prava – kot odnos med mednarodnimi pogodbami, in sicer predvsem skozi določbe Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb z upoštevanjem dosedanje arbitražne prakse, v kontekstu te analize pa upošteva tudi pomen in doseg odločitve Sodišča EU. Mednarodnopravna obravnava odnosa med intra-EU BIS oz. ECT in PDEU pokaže, da so intra-EU BIS, vključno z arbitražnimi klavzulami, še vedno veljavni in uporabljivi, prav tako je tudi v intra-EU odnosih še vedno uporabljiva ECT, tega pa ne spreminja niti odločitev v sodbi Achmea. Na drugi strani politične zaveze držav k odpovedi vseh intra-EU BIS vseeno nakazujejo konec intra-EU investicijske arbitraže na njihovi podlagi, usoda ECT pa je bolj negotova.20192019-11-28 07:45:05Magistrsko delo/naloga112997sl