<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=112958"><dc:title>Odzivi mladja visokega pajesena (Ailanthus altissima (Mill.) Swingle) na uporabo različnih mehanskih metod za zatiranje v krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib</dc:title><dc:creator>Kosi,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Roženbergar,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>visoki pajesen</dc:subject><dc:subject>zatiranje</dc:subject><dc:subject>invazivne tujerodne vrste</dc:subject><dc:subject>Ailanthus altissima</dc:subject><dc:description>Visoki pajesen je danes razširjen že skoraj po vsej Sloveniji. Zaradi težav, ki jih povzroča gospodarstvu in okolju, ga je potrebno ponekod odstraniti. V Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib smo visoki pajesen poizkusili odstraniti s tremi mehanskimi metodami zatiranja, to so puljenje, lomljenje enoletnih in lomljenje dvoletnih poganjkov. Rezultati so pokazali, da je najučinkovitejša metoda zatiranja ročno puljenje. Učinkoviti sta tudi drugi dve metodi, vendar manj kot puljenje. Opazili smo, da gorski javor najbolje prerašča v višje višinske razrede na ploskvah, kjer smo uporabili metodo lomljenje dvoletnih poganjkov. Na ploskvah, kjer nismo ukrepali, je visoki pajesen prerasel domorodne vrste, ki mu niso bile konkurenčne. Ugotovili smo tudi, da je rast visokega pajesena manj intenzivna pod zastorom, kot pa v vrzeli.</dc:description><dc:publisher>[R. Kosi]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-24 07:45:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112958</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
