Vpliv prehrane na rehabilitacijo bolnikov na peritonealni dializiKogovšek, Janja (Avtor) Knap, Bojan (Mentor) prehranakronična ledvična bolezendializni bolnikianaliza prehranskega stanjaperitonealna dializabeljakovinska podhranjenostmetoda jedilnika prejšnjega dneprehranski vnosbioimpedančne meritvesestava telesafunkcionalna zmogljivostPrehrana in telesna aktivnost sta pomembni pri zdravljenju kronične odpovedi ledvic. Zaradi omejitvene diete in pomanjkanja apetita kot tudi slabe telesne pripravljenosti, se bolniki gibljejo premalo in jedo slabo. Cilj dela je bil s spletnim orodjem natančno analizirati prehrano bolnikov na peritonealni dializi. Primerjali smo vnos hranil s podatki o sestavi telesa, pridobljenimi z bioimpedančnimi meritvami ter z rezultati laboratorijske analize krvi, ki se redno kontrolira med zdravljenjem. S preprostimi testi fizične pripravljenosti, kot je stisk roke ter sedi, vstani test, smo opredelili preiskovančevo telesno zmogljivost in jo primerjali s prehranskim statusom. V raziskavo smo vključili 19 bolnikov na peritonealni dializi. Povprečni energijski vnos vseh 19 bolnikov znaša (1545 ± 295) kcal/dan, povprečni beljakovinski vnos znaša (0,8) g/kg telesne mase/dan, povprečni vnos fosforja znaša (0,8 ± 0,2) g/dan, povprečni vnos kalija (1,9 ± 0,5) g/dan. Povprečni ITM (indeks telesne mase) je (24,4 ± 2,9 kg/m2), povprečni fazni kot, ki predstavlja intaktnost celične membrane, je (5,2 ± 0,9), povprečni LTI (indeks pustega telesnega tkiva) je (14,5 ± 2,8 kg/m2), povprečni FTI (indeks maščobnega telesnega tkiva) je (9,3 ± 3,6 kg/m2). Vnos energije in beljakovin je v povprečju nižji od priporočenih vrednosti za dializne bolnike. Vnos fosforja in kalija ne presega mejnih vrednosti. Rezultati merjenja moči stiska roke kažejo na slabo zmogljivost zgornjih okončin. Bolniki na peritonealni dializi imajo zaradi zahtevnih priporočil težave pri izbiri ustreznih živil in samem prehranjevanju, zaradi pomanjkanja volje in energije pa je stopnja telesne dejavnosti nizka. S kombinacijo ocene fizične zmogljivosti in ocene jedilnika pričakujemo diagnostiko njihovih prehranskih problemov. S primernimi ukrepi bi prispevali k izboljšanju rezultatov zdravljenja in tudi kvalitete življenja teh bolnikov.[J. Kogovšek]20192019-11-23 07:15:05Magistrsko delo/naloga112931sl