<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=112921"><dc:title>Zgodnja otroška recepcija pravljic: Katere pravljice otroci najbolje razumejo in zakaj</dc:title><dc:creator>Hranjec,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Virk,	Tomislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>klasična umetna pravljica</dc:subject><dc:subject>ljudska pravljica</dc:subject><dc:subject>razumevanje pravljic</dc:subject><dc:subject>pomen pravljic</dc:subject><dc:description>V svojem magistrskem delu raziskujem otroško recepcijo pravljice: pri raziskovanju se zanimam za otrokovo razumevanje, dojemanje in sprejemanje pravljic. Da bi ugotovila, katero vrsto pravljice otroci bolje razumejo, sem se lotila opazovanja z udeležbo, kjer sem otrokom prebirala tako ljudsko pravljico kot tudi klasično umetno pravljico. Do svojih ključnih ugotovitev sem prišla tudi z analizo literature o književnosti za otroke. Zame so bile najbolj pomembne analize in razlage pravljic, vrste pravljic in literarno teoretske značilnosti pravljic, ki jih navaja Lüthi. Osredotočila sem se tudi na različne vplive, ki jih imajo pravljice na otroke, saj je od teh odvisna otrokova recepcija pravljice. V teoretične ugotovitve drugih avtorjev sem vnesla svoja razmišljanja in ugotovitve s terena (opazovanja z udeležbo) in rezultate anketnih vprašalnikov, ki sem jih razdelila staršem otrok. Z anketnimi vprašalniki sem skušala doumeti, zakaj otroci bolje razumejo določeno vrsto pravljice in katere dejavnosti in dejavniki vplivajo na njihovo razumevanje in dojemanje pravljic. V delu sem se zanimala tudi za prisotnost literature v vsakdanjem življenju otrok in njegovih družin oz. za t. i.  družinsko pismenost.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-22 07:49:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112921</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
