<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=112904"><dc:title>Sociopragmatične spretnosti in govorna razumljivost otrok s polževim vsadkom</dc:title><dc:creator>Mišica,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Damjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Novšak Brce,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sociopragmatične spretnosti</dc:subject><dc:description>Polžev vsadek je individualni slušni pripomoček in je elektronska naprava, s pomočjo katere gluhe osebe tako zaznajo kot prepoznajo oz. slišijo zvok iz okolice. Kljub zgodnji implantaciji polževega vsadka pa se lahko pojavijo odstopanja pri razvoju govora, jezika in komunikacijskih zmožnosti. Komunikacija omogoča posamezniku izmenjavo informacij in vključenost v družbo, kjer sta ključna elementa tudi dobra govorna razumljivost in razvite sociopragmatične spretnosti. V teoretičnih izhodiščih magistrskega dela smo opredelili področje izgube sluha oz. definirali gluhoto in naglušnost, polžev vsadek ter opredelili vlogo staršev, vzgojiteljev in surdopedagogov v komunikaciji z otroki. Podrobneje so predstavljene sociopragmatične spretnosti ter govorna razumljivost otrok s polževim vsadkom. Cilj raziskave v okviru empiričnega dela magistrskega dela je bil ugotoviti stopnjo razvitosti sociopragmatičnih spretnosti in stopnjo govorne razumljivosti gluhih otrok s polževim vsadkom glede na različne komunikacijske partnerje: vzgojitelje, surdopedagoge in starše, ter glede na slušno starost. Za namen naše raziskave je bilo v vzorec vključenih 25 gluhih otrok s polževim vsadkom (7 deklic, 18 dečkov) v starosti od 20 mesecev do 6 let in 10 mesecev. Starši, vzgojitelji in surdopedagogi so za posameznega otroka izpolnili: lestvico razumljivosti govora v vsakdanjem življenju, ocenjevalno lestvico za sociopragmatične spretnosti in vprašalnik o splošnih podatkih o otroku in njegovem slušnem statusu. Z raziskavo smo ugotovili, da pri ocenjevanju sociopragmatičnih spretnosti obstajajo razlike med ocenami ocenjevalcev (staršev, vzgojiteljev in surdopedagogov), vendar so statistično pomembne razlike med ocenami ocenjevalcev le pri ocenjevanju spretnosti asertivnosti. Pri ocenjevanju spretnosti responzivnosti pa med ocenami ocenjevalcev ni statistično pomembnih razlik. Tudi pri ocenjevanju govorne razumljivosti ni razlik med ocenami ocenjevalcev. Raziskava je pokazala, da obstaja statistično pomembna povezava med slušno starostjo otroka in razvitostjo sociopragmatičnih spretnosti oz. stopnjo govorne razumljivosti.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-21 03:46:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112904</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>