<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=112870"><dc:title>Arheologija Dravinjske doline</dc:title><dc:creator>Kračun,	Davorin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlekuž,	Dimitrij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>arheologija</dc:subject><dc:subject>Dravinjska dolina</dc:subject><dc:subject>katalog</dc:subject><dc:subject>poselitev</dc:subject><dc:description>V nalogi avtor kartira in predstavi vsa arheološka najdišča Dravinjske doline, ki so jih prvi raziskovalci obravnavali že v 19. stoletju. Najdišča, ki zajemajo čas od poznega neolitika in začetkov poselitve doline do visokega srednjega, novega veka in začetkov sodobnih mest, imajo različne funkcije. Bila so bivališča, naselbine, grobišča, posamične najdbe, depoji, gradišča, cestne povezave, poštne postojanke, cerkve, gradovi, dvorci in trgi. Medtem ko je cilj naloge razumeti in opisati katalog Dravinjske doline, jedro predstavlja poglavje Opis poselitve Dravinjske doline, ki temelji na poglavju Zgodovina raziskav Dravinjske doline, v katerem je glavno vlogo s svojo metodo arheološke topografije odigral Stanko Pahič. Prav Pahič je tisti, ki je prvi raziskoval osrednje najdišče Dravinjske doline – Brinjevo goro, ki je bila skoraj kontinuirano poseljena od poznega neolitika do prihoda Slovanov. Na obravnavanem območju se tudi nahaja obljudena Zbelovska gora, ki je doživela svoj razcvet v bronasti, latenski in zgodnjesrednjeveški dobi. Na koncu naloge se nahaja katalog, ki ga avtor skozi celotno nalogo navaja pri posameznih najdiščih. Avtor je posameznim najdiščem dodal tudi ustrezne fotografije za lažje razumevanje.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-17 07:15:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112870</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
