Primerjava učinkov stoječega in sedečega načina dela na mehansko obremenitev hrbteniceGumilar, Tim (Avtor) Kacin, Alan (Mentor) Backović Juričan, Andrea (Komentor) obremenitev hrbtenicesedeč ali stoječ način delatelesna držadelovno okoljeUvod: Bolečina v spodnjem delu hrbta je najpogostejša mišično-skeletna motnja v državah razvitega sveta. Večjo prevalenco nastanka težav v tem predelu imajo zaposleni, ki večino časa preživijo v prisilni stoječi ali sedeči telesni drži, ki povzroča mehanske obremenitve na pasivne in aktivne strukture. Ob sedečem delu so mišice, ki delujejo kot stabilizatorji, manj aktivne v primerjavi s stoječim delom, kar ima za posledico večjo obremenitev pasivnih struktur. Pri stoječem delu so obremenitve večje na spodnje okončine, prav tako se lahko pojavi prekomerna ledvena lordoza, ki povzroča povečane obremenite fasetnih sklepov. Namen: Pregledati novejšo literaturo, primerjati učinke pretežno stoječega ali sedečega načina dela na obremenitve hrbtenice ter izpeljati priporočila za oblikovanje delovnega mesta, ki bi zaposlenim povzročalo najmanj obremenitev na hrbtenične strukture. Metode dela: Literaturo smo iskali v sledečih podatkovnih zbirkah: PubMed, Science direct, PEDro ter tiskano literaturo v knjižnici Zdravstvene fakultete in Fakultete za šport Ljubljana. Za pregled literature smo uporabili naslednje vključitvene kriterije: dostopnost do celotnega besedila, angleški ali slovenski jezik, objava znanstvenega članka v obdobju med 2006 in 2019, znanstveni članki v revijah povezani s sedečo ali stoječo telesno držo pri delu in njen vpliv na mehansko obremenitev hrbtenice. Rezultati: Iz iskalnega nabora 517 zadetkov je bilo v končno analizo pregleda literature vključenih 5 randomiziranih kontroliranih poskusov tujih avtorjev. Vsaka od raziskav je preučevala vplive na obremenitev hrbtenice pri sedečem ali stoječem položaju. Razprava in zaključek: Tako prekomerna fleksija ledvene hrbtenice med sedenjem kot prekomerna ekstenzija med stojo vplivata na degeneracijo hrbteničnih struktur. Prihaja do postopnega utrujanja aktivnih struktur - mišic, ki pa zaradi zmanjšane aktivnosti pripomorejo k obremenjevanju pasivnih struktur - ligamentov, medvretenčne ploščice in živčnih korenin. Namesto preprečevanja dela sede in spodbujanja samo stoječega položaja, bi zaposleni morali imeti svobodo izbire delovnega položaja in enostavno prilagoditev le-tega. Na podlagi pregledane literature menimo, da bi zraven ergonomske prilagoditve delovnega mesta, bilo potrebno več poudarka namenit ohranjanju optimalne drže, ki jo zaposleni vzdržujejo bodisi med sedenjem ali stojo.20192019-11-16 07:47:16Diplomsko delo/naloga112859sl