<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=112855"><dc:title>Zmožnost obnavljanja besedil v 5. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Dolenc,	Karmen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bešter Turk,	Marja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učenje učenja</dc:subject><dc:description>Učenje učenja je danes ena od ključnih življenjskih zmožnosti/kompetenc. Zelo pomembno je, da se znajo učenci sami učiti. Ena od temeljnih strategij predelave snovi je pisanje obnove besedila. S pisanjem dobrih obnov lahko posamezniki izboljšujejo svoje učne sposobnosti in učni uspeh.

V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali znajo učenci 5. razreda sami tvoriti obnovo besedila. Zato smo izvedli kvalitativno in kvantitativno raziskavo. Učenci so pisali obnovo odlomka iz učbenika za naravoslovje in tehniko (5. razred). Te obnove smo nato analizirali po določenih merilih. Učenci, njihovi učitelji in tudi drugi učitelji 5. razreda pa so izpolnjevali tudi anketni vprašalnik, ker nas je zanimalo, kako se učenci učijo tvoriti obnovo in kaj jim pri tem povzroča težave, pri katerih predmetih poleg slovenščine še pišejo obnovo in ali pišejo kdaj tudi obnovo odlomka iz učnega gradiva za razne predmete.

Iz analize obnov učencev izhaja, da zna skoraj polovica učencev 5. razreda tvoriti pisno obnovo besedila iz učnega gradiva. Slabosti njihovih obnov so: vanjo ne vključijo vseh pravilnih bistvenih podatkov iz izhodiščnega besedila, vanjo pa dodajajo nove podatke, napačne podatke in lastne izkušnje. Povedi v obnovi učencev pogosto niso sovisne (se ne navezujejo druga na drugo). Težave jim povzročajo tudi pravopisna pravila. Tudi večina učiteljev meni, da imajo učenci težave z določanjem bistva. Nekaj manj učiteljev je odgovorilo, da učencem težave povzroča oblikovanje (pravilnih) povedi. Učitelji navajajo tudi, da imajo učenci težave z delitvijo besedila na odstavke. 

Učenci obravnavajo in pišejo obnovo pri slovenščini, a tudi pri družbi, naravoslovju in tehniki ter gospodinjstvu. Približno tretjina učencev pravi, da morajo pri pouku večkrat napisati obnovo poglavja iz učbenika, dobra polovica, da to storijo samo redkokdaj, okoli 15 % pa, da jim tega ni treba narediti nikoli. Na vprašanje, ali so morali učenci kdaj napisati obnovo poglavja iz učbenika, je 75 % učiteljev odgovorilo pritrdilno.

Največ učencev navaja, da je učenje tvorjenja obnove pri pouku slovenščine v 5. razredu potekalo tako, da jim je učiteljica najprej povedala, kaj je obnova, kakšen je postopek pisanja obnove in kaj vsebuje obnova. Nato so skupaj napisali obnovo nekega besedila ali pa si ogledali primer besedila in njegovo obnovo.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-16 04:47:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112855</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
