<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=112853"><dc:title>Odnos in stališča dijakov do spolnih stereotipov in možnosti ozaveščanja spolne enakosti pri pouku likovne umetnosti</dc:title><dc:creator>Škrabec,	Viviana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>spolni stereotipi</dc:subject><dc:description>Učbeniki in druga strokovna literatura s področja predmeta likovne umetnosti kljub današnjemu vse večjemu poznavanju umetnic nadaljujejo z izpustom njihovih del. Umetnice naj bi bile obravnavane površno, opisane kot posnemovalke ali pa privrženke moških umetnikov. V zbirkah, kjer so predstavljene skupaj z mojstrskimi umetniki, naj bi bil delež njihovih del še zmeraj znatno manjši. Izhajajoč iz osebnih izkušenj in pregleda strokovnega gradiva za slovenske gimnazije, ni opaznih sprememb glede enakovrednejše obravnave umetnikov obeh spolov. Šolske knjige predstavljajo subjektivno in izkrivljeno resničnost, ki vzbuja idejo, da je večina znanstvenikov in kulturnih osebnosti srednjeevropskih moških. Dijakom so v primeru izključitve žensk iz učbenikov in druge strokovne literature odvzete informacije tako rekoč polovice človeštva. Kot rezultat se lahko kaže znižano mnenje dijakov o prispevku ustvarjalcev ženskega spola. To je problematično predvsem z vidika, da dijaki učbenikom verjamejo in da se lahko z njimi poglabljajo škodljivi spolni stereotipi. V empiričnem delu smo zato s pomočjo anketnih vprašalnikov raziskali, kakšno je trenutno poznavanje umetnic s strani gimnazijskih dijakov, in ugotavljali vzroke za takšno stanje. Prek izvedene učne ure z vključevanjem problematike spolnih stereotipov in izpuščenih umetnic iz zakladnice likovne umetnosti ter likovne naloge, v kateri smo se navezali na spolne stereotipe v vsakdanu, smo proučili odnos dijakov do predstavljene problematike. V raziskavo smo vključili 50 dijakov dveh prvih letnikov gimnazije iz jugovzhodne slovenske regije. Izsledki raziskave bodo lahko v pomoč pri obravnavi problematike in ozaveščanju spolne enakosti pri pouku likovne umetnosti v srednji šoli.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-16 04:46:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112853</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
