<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=112842"><dc:title>Terapevtski odnos medicinske sestre s pacientom s panično motnjo</dc:title><dc:creator>Oven,	Klavdija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Peterka Novak,	Jožica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lapanja,	Aljoša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>strah</dc:subject><dc:subject>tesnoba</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:subject>psihiatrija</dc:subject><dc:subject>samopomoč</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:description>Uvod: Panična motnja je stanje s ponavljajočimi se napadi panike, ki trajajo vsaj en mesec. Ima široko psihopatologijo, panična motnja s komorbidnimi psihiatričnim motnjami pa je težko stanje, ki potrebuje prilagojeno zdravljenje. Vloga medicinske sestre je vzpostaviti ustrezen terapevtski odnos in prepoznati individualne potrebe osebe s paničnimi napadi.  Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti terapevtski odnos medicinske sestre s pacientom s panično motnjo ter opredeliti ustrezno terapevtsko komunikacijo, ugotoviti vzroke za pojav paničnega napada ter spoznati aktivnosti zdravstvene nege pri obravnavi panične motnje. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo s tematskim pregledom literature, objavljene po letu 2009. Literaturo smo iskali v znanstvenoraziskovalnih bazah CINAHL in MEDLINE ter prek iskalnikov Cobiss in Google učenjak z uporabljenimi ključnimi besedami v angleškem in slovenskem jeziku. Uporabili smo prosto dostopne in v celoti objavljene članke, ki so bili strokovni in recenzirani, v angleškem in slovenskem jeziku. Rezultati: Panični napadi so za osebo obremenjujoči in vplivajo na njeno kakovost življenja, zato zdravljenje zahteva celostno in posamezniku prilagojeno oskrbo. Medicinska sestra lahko vzpostavi terapevtski odnos, prek katerega spozna občutke ter tesnobo osebe s panično motnjo, si pridobi njeno zaupanje ter jo vodi skozi proces zdravljenja. Cilj je spremeniti vedenjske vzorce, ki v osebi povzročijo tesnobo, in ji pomagati, da se bo znala z njimi sama soočiti. Razprava in zaključek: Poznamo mnogo študij, ki raziskujejo terapevtski odnos, vendar ga je kljub temu še danes težko točno opredeliti. Tesnoba je čustvo, o katerem človek težko spregovori, karakteristične lastnosti ter pridobljeno znanje medicinske sestre pa ji omogočijo vzpostavitev terapevtskega odnosa, ki predstavlja pomembno vlogo pri končnem izidu zdravljenja bolezni.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-15 07:47:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112842</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>