Rogaška Slatina v obdobju nemške okupacije (1941–1945)Siter, Daniel (Avtor) Mikša, Peter (Mentor) Rogaška Slatinadruga svetovna vojnakulturbundnemška okupacijaHerbert MigličRobert KomarekŠtajerska domovinska zvezaraznarodovanjeterormobilizacijaKLV kamputrjevanjebombardiranjegrobiščaMagistrsko delo na podlagi doslej še neobjavljenih arhivskih virov, slikovnega gradiva, šolskih kronik, matičnih knjig, občutljive osebne dokumentacije žrtev okupatorjevega nasilja in ostalih zasebnih zbirk ter spominskih pričevanj še živečih prič in raziskav na terenu (LIDAR tehnologija in uporaba detektorja kovin) prvič celostno proučuje in analizira štiriletno nacistično okupacijo občine Rogaška Slatina, ki jo je okupator zaradi zdraviliškega in steklarskega pomena, velike namestitvene kapacitete ter lege ob nemško-hrvaški državni meji na reki Sotli spremenil v eno izmed ključnih postojank spodnještajerske zasedbene pokrajine in pomembno obmejno mesto tretjega rajha. Raziskava kaže, da je bila osnova raznarodovalnega terorja, ki ga je okupator v vsej svoji izkrivljeni obliki v Rogaški Slatini izvajal po njeni zasedbi, načrtovana že pred napadom, pri čemer je pomembno vlogo odigrala tudi izdajalska obveščevalna dejavnost pronacistične pete kolone in lokalne kulturbundovske sekcije. Okupacijska občina Rogaška Slatina pod vodstvom nemškega župana Herberta Migliča je bila pogostoma najpomembnejša enota celjskega političnega okrožja. Ključni širši pomen Rogaške Slatine in njenega obsotelskega zaledja je bil razviden tudi iz dejstva, da so bili v kraju sedeži raznarodovalnih organizacij in zvez ter najpomembnejši vzvodi polvojaške in vojaške, policijske in upravne oblasti, v zadnji fazi vojne pa tudi razni vojaški in utrjevalni štabi, povezani z gradnjo protiinvazijskih fortifikacijskih sistemov in obrambnih preprek vzdolž razmejitvene Sotle. Navsezadnje je imel tudi ustaški vodja Ante Pavelić pri begu svoj zadnji sestanek ravno v zdravilišču, kjer je prvič izvedel za kapitulacijske namene njegove največje zaveznice. Okupacija Rogaške Slatine je bila tako silovita, da so njene posledice 74 let po koncu največje vojne morije v zgodovini človeštva na terenu še vedno vidne v obliki materialnih ostalin in sledi ter vojnih grobišč, hkrati pa se ohranjajo tudi v spominu peščice še živečih pričevalcev in žrtev nemškega nasilja. Ti so zadnji neposredni pomnik o trpljenju in nepopravljivih krivicah, ki služijo kot zgodovinski nauk prihodnjim generacijam.20192019-11-14 07:45:10Magistrsko delo/naloga112813sl