<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=112807"><dc:title>Financiranje s strani tretjih v mednarodni gospodarski arbitraži in njegov vpliv na konflikt interesov arbitrov</dc:title><dc:creator>Kotnik Jesih,	Timotej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Galič,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>financiranje s strani tretjih (TPF)</dc:subject><dc:subject>mednarodna gospodarska arbitraža</dc:subject><dc:subject>financiranje sporov</dc:subject><dc:subject>financer</dc:subject><dc:subject>financirana stranka</dc:subject><dc:subject>konflikt interesov arbitrov</dc:subject><dc:subject>standard za izključitev</dc:subject><dc:subject>obveznost razkritja</dc:subject><dc:subject>arbitražna pravila</dc:subject><dc:subject>enotna ureditev</dc:subject><dc:description>Financiranje s strani tretjih oseb (TPF) je v mednarodni gospodarski arbitraži nov pojav, ki je vse bolj pogost ter vedno bolj reguliran. K taki obliki financiranja se zateka vse več strank, med katerimi niso samo take, ki si stroškov arbitraže ne morejo privoščiti, ampak tudi premožnejše, ki le želijo ohraniti neovirano poslovanje kljub udeležbi v arbitraži. TPF se od ostalih oblik financiranja sporov razlikuje predvsem po tem, da je financer udeležen tako pri dobičku kot pri izgubi – če stranka spor izgubi, financer svojega vložka ne dobi povrnjenega. Uporaba TPF v postopku ima več pozitivnih kot negativnih učinkov, pri čemer prevlada omogočanje dostopa do pravice manj premožnim strankam. Za ustrezno obravnavo problematik, povezanih s pojavom TPF, kot je denimo vprašanje konfliktov interesov arbitrov, je potrebno pojav ustrezno definirati – najustreznejša je široka definicija, ki zajame tudi oblike financiranja, ki imajo enak učinek, kot TPF.

Za presojanje konfliktov interesov arbitrov v mednarodni gospodarski arbitraži je potrebno vsako potencialno problematično situacijo pogledati z vidika standarda za izključitev arbitrov, ki je v arbitražnih pravilih vsebovan. Večina vodilnih arbitražnih pravil vsebuje standard utemeljenega dvoma o arbitrovi nepristranskosti in neodvisnosti. Povezave med arbitri in financerji lahko pripeljejo do izpolnitve takšnega standarda, zaradi česar se v mednarodni gospodarski arbitraži vse bolj zahteva vnaprejšnje razkritje prisotnosti TPF. Takšna pravila o obveznosti razkritja vsebujejo tako nekatere nacionalne zakonodaje kakor tudi arbitražna pravila in nekatera pravila mehkega prava. Na koncu magistrske diplomske naloge se avtor ozre v prihodnost in poda predlog za bodočo enotno ureditev obveznosti razkritja TPF. Pri tem se zavzema za ozko razkritje, pri katerem se v največji možni meri ohrani zaupnost razmerja med financerjem in financirano stranko.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-14 07:15:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112807</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
