<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=112760"><dc:title>Stili vodenja v splošnih knjižnicah</dc:title><dc:creator>Kovačič,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak Zabukovec,	Vlasta	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Južnič,	Primož	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vodenje</dc:subject><dc:subject>stili situacijskega vodenja</dc:subject><dc:subject>splošne knjižnice</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava pojavnost stilov vodenja v slovenskih splošnih knjižnicah na podlagi teorije situacijskega vodenja, ki priporoča uporabo stila vodenja glede na zmožnosti in zavzetost oziroma razvojno raven zaposlenih. Vodjam vseh 58-ih splošnih knjižnic v Sloveniji je bil po elektronski pošti posredovan Vprašalnik stilov vodenja (priredba Zabukovec, 2016). Na povabilo k sodelovanju pri zbiranju podatkov za empirični del naloge se je odzvalo 27 vodij. V okviru naloge smo pridobili tudi podatke o izobraževanju knjižničarjev - vodje so izpostavili posamezna področja, o katerih bi želeli biti dodatno poučeni. Rezultati raziskave so pokazali, da večina vodij slovenskih splošnih knjižnic našega vzorca uporablja vse štiri stile situacijskega vodenja. Vodje najpogosteje uporabljajo podporni-inštruktorski stil situacijskega vodenja, kar pomeni, da je vedenje vodij visoko podporno in nizko direktivno/usmerjevalno, vendar tudi visoko podporno in visoko direktivno/usmerjevalno, ko je to potrebno. Ugotovili smo tudi, da v našem vzorcu starostna skupina in stopnja izobrazbe ne vplivata na izbiro stila vodenja, vodje so v vseh kategorijah izbrali isti stil vodenja, in sicer podporni-inštruktorski stil vodenja. Vodje splošnih knjižnic v Sloveniji so že obiskali izobraževanja o vodenju in se jih še želijo udeležiti. Področja vodenja, ki vodjam predstavljajo največji izziv so: učinkovita organizacija dela, projektno vodenje, vodenje sestankov, stili vodenja; komunikacija s sodelavci in zunanjimi partnerji, odnosi; psihologija prepričevanja, prelaganje odgovornosti, motivacija; mediacija, reševanje konfliktov, komunikacija s težavnimi sodelavci, zloraba mobinga; zakonodaja, delovno pravo. Ti pridobljeni odgovori so lahko koristna informacija pri nadaljnjem načrtovanju izobraževanj o vodenju za vodje knjižnic.</dc:description><dc:publisher>[M. Kovačič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2019-11-12 11:10:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>112760</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>