<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=112719"><dc:title>ANALIZA FLEKSIBILNOSTI DELA IN ORGANIZACIJSKA FLEKSIBILNOST V DRŽAVNI UPRAVI</dc:title><dc:creator>JAKIČ,	UROŠ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stare,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fleksibilnost dela</dc:subject><dc:subject>organizacijska fleksibilnost</dc:subject><dc:subject>oblike fleksibilnosti</dc:subject><dc:subject>fleksibilne oblike zaposlovanja</dc:subject><dc:subject>državna uprava</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava vpliv več oblik fleksibilnosti na povečanje učinkovitosti državne uprave. Glavni del raziskave je ugotavljanje vpliva dveh oblik fleksibilnosti in sicer fleksibilnosti dela in organizacijske fleksibilnosti.
Raziskava je bila opravljena na Ministrstvu za javno upravo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Iz rezultatov raziskave je razvidno, da sta obe postavki med seboj povezani ter bistveni za fleksibilnost in učinkovitost slovenske državne uprave. Ugotovljeno je, da obstajajo dodatne možnosti, s katerimi bi državna uprava postala bolj fleksibilna, da obstoječe normativne omejitve otežujejo implementacijo različnih oblik fleksibilnosti ter posledično vplivajo predvsem na organizacijsko fleksibilnost in fleksibilnost dela, kar vpliva na odzivnost in učinkovitost državne uprave.
Rezultati raziskave kažejo na pomanjkanje upravne kulture v slovenski državni upravi, da vodilno osebje ne izkazuje primerne moralne integritete in ustrezne angažiranosti ter da se pri zaposlenih ugotavlja pomanjkanje ustrezne strokovne usposobljenosti in kompetenc, kar vpliva na implementacijo različnih oblik fleksibilnosti. To otežuje realizacijo nalog in zmanjšuje učinkovitost državne uprave.
Raziskava je postavljena v mednarodni kontekst, s primerjavo prisotnosti različnih fleksibilnih oblik zaposlovanja v nizozemskem in v slovenskem javnem sektorju (in posledično v državni upravi) ter s primerjavo obstoječe zakonodaje. Ugotovljeno je bilo, da je v nizozemskem javnem sektorju v uporabi večina na trgu dela prisotnih fleksibilnih oblik zaposlovanja oziroma dela, kar je podprto (za razliko od slovenskega javnega sektorja) z ustrezno zakonodajo, ki omogoča večjo pravno zaščito zaposlenih. Izpostavljena je skrb za človeške vire in zadovoljstvo zaposlenih.
V zaključku magistrskega dela so predstavljeni vzroki za obstoječe stanje in podani predlogi za izboljšanje situacije.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-07 14:45:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112719</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
