<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=112707"><dc:title>Spremembe izbranih kategorij rabe tal na Veliki planini v zadnjih stotih letih</dc:title><dc:creator>Vogrin,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repe,	Blaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>raba tal</dc:subject><dc:subject>metoda ponovne fotografije</dc:subject><dc:subject>geografski informacijski sistemi</dc:subject><dc:subject>deforestacija</dc:subject><dc:subject>endemit</dc:subject><dc:subject>Velika planina.</dc:subject><dc:description>Raba tal je delovanje človeka v pokrajini in opis njenega  stanja ter njenih značilnosti. Dodatne informacije o pokrajini lahko pridobimo s primerjanjem rabe tal v različnih časovnih obdobjih. Dobro poznavanje zgodovine in pokrajine nam omogoča ugotavljanje vzrokov in razlogov za spremembe rabe tal. V magistrskem delu smo skušali ugotoviti, na katerih območjih je prišlo v zadnjih 100 letih do sprememb v rabi tal in poraščenosti z gozdom ali rušjem ter hkrati ugotoviti vzroke zanje. Za obravnavano območje, ki se v večjem delu nahaja na planoti Velike planine, smo zbrali ustrezne podatke, kartografsko gradivo in starejše fotografije. S pomočjo geografskih informacijskih sistemov smo analizirali podatke o dejanski rabi tal in digitalne ortofoto posnetke proučevanega območja. Izveden je bil tudi terenski pregled območja, med katerim smo opravili metodo ponovljenih fotografij pokrajine, ki je bila izvedena na 24 lokacijah. Na podlagi vseh metod so bile kot končni rezultat izdelane tri karte, ki prikazujejo območja, na katerih je prišlo do največjih sprememb v rabi tal ter poraščenosti z gozdom ali rušjem. Izdelana je bila tudi preglednica, ki prikazuje pozitivne in negativne učinke krčenja gozda in rušja na proučevanem območju. Glavna ugotovitev je, da se na območju Velike planine površine porasle z rušjem in gozdovi krčijo, kar pa je posledica zlasti človekovega delovanja in v manjši meri tudi narave, predvsem vetrolomov. Krčenje gozdov in rušja pa omogoča širjenje travnikov in pašnikov, ki so naravni habitat ogroženih rastlinskih vrst ter endemitov, kot je kamniška murka (Nigritella lithopolitanica), kamniški luk (Allium kermesinum), Zoisova zvončica (Campanula Zoysii) in navadna arnika (Primula auricula), ki so značilni za proučevano območje Velike planine.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-07 07:15:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112707</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
