Izražanje otrokovih vzorcev čustvene regulacije, navezanosti in vedenja v igri s peskomTepina, Marijana (Avtor) Cvetek, Mateja (Mentor) igra s peskomčustvena regulacijanavezanostrazvoj možganovtravma v zgodnjem otroštvuterapija z igroNamen magistrske naloge je bil ugotoviti, kako se v primeru deklice v rejništvu, ki je v svoji preteklosti doživela travmo zanemarjanja, kažejo vzorci čustvene regulacije in navezanosti skozi vedenje in igro s peskom in posledično, kako se deklica glede na obravnavo, spreminja. Zanimalo nas je, ali obravnava otrok s podobnimi izkušnjami potrebuje poseben pristop, ki temelji na varnosti in igri, v kateri imajo tovrstni otroci možnost, da igro usmerjajo sami, da imajo v igri občutek kontrole in, da na obravnavi izrazijo tisto, s čimer pridejo na srečanje, brez usmerjanja v direktivne aktivnosti. Zanimalo nas je tudi, ali prinaša obravnava čustvenega izražanja in vedenja, skupaj z naslavljanjem zgodnje travme in vzorcev navezanosti, spremembe v samem vedenju in čustvenem izražanju otroka, posledičo pa tudi v vzorcih navezanosti. Izvedena je kvalitativna raziskava po metodologiji case study - eksploratorna študija primera. Primer deklice smo za to magistrsko delo raziskali na petnajstih individualnih srečanjih. Ugotovili smo, da je deklica v svobodni ne-direktivni igri, ki ji je bila na voljo skozi celotno obravnavo na petnajstih srečanjih, svoje čustvene stiske in izzive preigravala v igri s peskom, projecirala in preigravala svoje zgodnje travme in skozi igro ponazarjala vse izzive s katerim se trenutno sooča. Ugotovili smo, da je v času dekličine vključenosti v obravnavo, skozi ustvarjanje varnega podpornega okolja in odnosa z raziskovalko, naslavljanje zgodnje travme ob prisotnosti varnega objekta (rejnice), prišlo do sprememb tako pri vsebinskih temah, ki jih je deklica v igri preigravala (od kaotičnega do bolj strukturiranega sveta), kot tudi pri vzorcih čustvovanja (boljša zmožnost samoregulacije, prisotnost vzorca trajnejše povezanosti, prisotnost vzorca povezanosti med igračami, večja vztrajnost ob prisotnosti izzivov) in pri odnosu do drugih (bolj pogosto vzdrževanje očesnega in verbalnega stika, boljša sposobnost koregulacije).[M. Tepina]20192019-11-06 07:35:03Magistrsko delo/naloga112691sl