Mnenje osnovnošolskih učiteljev biologije o učnih ciljih za biologijo v devetem razredu osnovne šoleVrbec, Marko (Avtor) Strgar, Jelka (Mentor) obremenjenost učencevMed pomembne kazalnike odnosa šole do učencev in njihovega položaja v vzgojno-izobraževalnem procesu štejemo obremenjenost učencev s šolskim delom. Mednarodne raziskave na področju zdravja otrok kažejo, da se v primerjavi s preteklimi obdobji obremenjenost slovenskih učencev s starostjo povečuje. Raziskavi PISA in TIMSS 2015 ugotavljata, da je naravoslovno znanje izmed vseh naravoslovnih področij, ki jih zajemata, najslabše ravno na področju biologije. Raziskavi ugotavljata tudi zanimanje učencev za učenje naravoslovja. Rezultati kažejo, da imajo slovenski osnovnošolci precej negativen odnos do učenja naravoslovja. Slabše naravoslovno znanje na področju biologije in negativen odnos učencev do učenja naravoslovja (tudi biologije) sta lahko posledici obremenjenosti učencev s šolskim delom pri predmetu biologija in prezahtevnosti posameznih učnih ciljev pri predmetu. Preobširni učni načrt in prezahtevni učni cilji lahko povzročijo, da so učenci preveč obremenjeni s šolskim delom, pouk pa tako lahko postane manj kakovosten. Za manjšo obremenjenost učencev s šolskim delom se najpogosteje predlaga prav razbremenjevanje učnega načrta. V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšno je mnenje slovenskih osnovnošolskih učiteljev biologije o pomembnosti in zahtevnosti učnih ciljev, ki so določeni v učnem načrtu za biologijo v devetem razredu osnovne šole. Na podlagi ocene zahtevnosti in pomembnosti posameznih učnih ciljev, ki so jo podali učitelji biologije v osnovni šoli, smo ugotavljali, ali določene vsebine učnega načrta za biologijo v devetem razredu osnovne šole ocenjujejo kot količinsko preobsežne (če so del učnih ciljev ocenili kot manj pomemben) oziroma prezahtevne za razvojno stopnjo učencev. Rezultati raziskave so pokazali, da osnovnošolski učitelji biologije menijo, da je velik del učnih ciljev pri biologiji v devetem razredu primerno zahteven za učence devetega razreda, določene učne cilje pa prepoznavajo kot bolj zahtevne za razumevanje za učence na tej razvojni stopnji. Gre za učne cilje vsebinskega sklopa raziskovanje in poskusi ter nekatere učne cilje vsebinskih sklopov dedovanje, biotehnologija in evolucija. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da učitelji biologije v osnovni šoli menijo, da je večji delež učnih ciljev pri pouku biologije v devetem razredu pomemben za učence na tej stopnji izobraževanja. Osnovnošolski učitelji biologije kot pomembnejše prepoznavajo učne cilje vsebinskih sklopov biologija in družba, raziskovanje in poskusi, biotehnologija ter nekatere učne cilje vsebinskih sklopov kemija živih sistemov, dedovanje in evolucija. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da sta delovna doba učiteljev biologije in izobraževalni program, ki so ga končali, povezana z njihovim mnenjem o pomembnosti in zahtevnosti učnih ciljev pri predmetu biologija v devetem razredu osnovne šole. Na podlagi rezultatov raziskave lahko sklenemo, da osnovnošolski učitelji biologije menijo, da je učni načrt za biologijo v devetem razredu osnovne šole nekoliko preobširen, saj vsebuje tudi po njihovem mnenju manj pomembne učne cilje. Učitelji biologije v devetem razredu menijo tudi, da učni načrt za biologijo v devetem razredu vključuje tudi nekatere za učence na tej razvojni stopnji zelo zahtevne učne cilje. Rezultati raziskave so lahko vsem, ki delajo na področju biološkega izobraževanja, v pomoč pri oblikovanju takšnega učnega načrta za biologijo v osnovni šoli, ki bo vključeval za razvojno stopnjo učencev primerno zahtevne učne cilje in bo vsebinsko manj obsežen.20192019-11-05 03:52:13Magistrsko delo/naloga112686sl