Duševno zdravje in psihopatološki znakiTrdan, Katja (Avtor) Masten, Robert (Mentor) duševno zdravjepsihopatologijapromocija zdravjapreventivaGlede na razširjenost psihopatoloških znakov je pomembno, da dobimo globlji vpogled v dinamiko posameznikovega duševnega zdravja, da bi lahko določili ranljive skupine ljudi ter pripomogli k širšemu dostopu do pomoči le-tem. Popolno zdravje je namreč definirano kot odsotnost telesne ter duševne bolezni ob hkratni prisotnosti pozitivnih vidikov duševnega zdravja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri dejavniki se povezujejo z duševnim zdravjem prebivalcev Slovenije. Uporabljena sta bila Vprašalnik depresije, anksioznosti in stresa ter Lestvica pozitivnega duševnega zdravja. V raziskavi je sodelovalo 300 udeležencev. Ugotovitve kažejo, da se pozitivno duševno zdravje udeležencev raziskave pomembno razlikuje glede na spremenljivke starost, zadovoljstvo z materialnim statusom, fizično zdravje, spol in zaposlitveni status. Negativno duševno zdravje udeležencev raziskave pa se pomembno razlikuje glede na spremenljivke starost, zadovoljstvo z materialnim statusom, fizično zdravje, spol, zaposlitveni status in regija bivanja. Koeficient korelacije med spremenljivkama pozitivno duševno zdravje in psihopatologija znaša -0,55. Ugotovitve kažejo, da demografski dejavniki predstavljajo tveganje za težave v duševnem zdravju oziroma imajo vpliv na pozitivno duševno zdravje. Rezultati kažejo, da se je smiselno osredotočiti na povečanje promocije duševnega zdravja ter na razvoj načrtov pomoči za ranljive skupine. V nadaljnjih raziskavah bi lahko zajeli večji vzorec prebivalcev Slovenije ter vključili dodatne kazalnike zdravja.20192019-11-02 07:15:09Magistrsko delo/naloga112675sl