<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=112673"><dc:title>Diskurzivna analiza samorefleksij spolno-zaznamovane politične aktivnosti na primeru Hillary Rodham Clinton in Alenke Bratušek</dc:title><dc:creator>Skubic,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Antić Gaber,	Milica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Krevel,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>podreprezentiranost</dc:subject><dc:subject>seksizem</dc:subject><dc:subject>politika</dc:subject><dc:subject>(avto)biografija</dc:subject><dc:subject>samorefleksija</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo z naslovom Diskurzivna analiza samorefleksij spolno zaznamovane politične aktivnosti na primeru Hillary Rodham Clinton in Alenke Bratušek je v svojem jedru analiza samorefleksij politične aktivnosti, ki jih ameriška in slovenska političarka vključita v svoji (avto)biografiji. Magistrsko delo gradi na teoretskih izhodiščih nekaterih pomembnih svetovnih in slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, ki se ukvarjajo z vprašanjem podreprezentiranosti žensk v politiki in njihovo inferiornostjo ter podrejenostjo moškim političnim kolegom. Magistrska naloga želi odgovoriti na nekaj izjemno pomembnih in perečih vprašanj, ki v 21. stoletju še vedno povezujejo politiko in spol. Prvo od teh vprašanj je, kako je mogoče da so ženske danes še vedno podreprezentirane tako v ameriški kot tudi slovenski politiki in kateri so tisti vzroki, ki povzročajo podreprezentiranost žensk v politiki. Naloga jasno predstavi ugotovitev, da so ženske v politiki še vedno velikokrat tarče seksizma in celo mizoginije, poleg tega pa so velikokrat predstavljene kot objekt političnega delovanja, in ne kot subjekt. Drugo pomembno vprašanje, s katerim se ukvarja magistrska naloga, je vprašanje moške in ženske (ne)enakosti v politiki. Na podlagi teoretičnih izhodišč in opravljenih analiz namreč ugotavljam, da so ženske v politiki še vedno podrejene in inferiorne moškim, na ta način pa jim je odvzeta možnost enakopravnega sprejemanja političnih odločitev in zasedanja pomembnih in vplivnih političnih položajev. Tretje vprašanje, s katerim se ukvarja magistrska naloga, pa je vprašanje (negativne) medijske reprezentacije političark. Tudi obe opravljeni analizi jasno prikažeta, da so mediji velikokrat izrazito negativno nastrojeni proti ženskam v politiki in se pogosto raje kot na njihove pozitivne politične odločitve osredotočajo na njihov zunanji videz in njihovo politično reprezentacijo. Magistrska naloga tako predstavi glavne in najpomembnejše težave, s katerimi se soočajo ženske v politiki, hkrati pa razmišlja tudi o spremembah, ki bi jih bilo potrebno uveljaviti v politiki, da bi dosegli čim bolj enakopravno udeleženost moških in žensk. Poleg tega naloga jasno predstavi tudi problematiko manipulativnosti politične avtobiografije kot literarnega žanra in predstavi glavne probleme, ki jih le-ta povzroča bralkam in bralcem.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-01 07:45:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112673</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
