Analiza genetske strukture krškopoljskega prašiča na osnovi rodovnikaPečnik, Žan (Avtor) Malovrh, Špela (Mentor) prašičipasmeavtohtone pasmekrškopoljski prašičgenetska strukturagenetska raznolikostinbridingV populaciji krškopoljskega prašiča smo želeli ugotoviti stanje genetske raznolikosti in postaviti temelje smernicam ohranjanja populacije za sedaj ter v bodoče. Raziskavo smo opravili na osnovi podatkov o poreklu. Genetsko strukturo populacije smo ocenili tako z dolgo uveljavljenimi (Wright, Malecot) kot tudi z novejšimi pristopi (MacCluer, Boichard, Ballou, Kalinowski, Baumung). Uporabili smo različno programsko opremo (SAS/STAT, PEDIG, CFC, Mendel). Celotna populacija je obsegala 2.940 živali, ki so bile rojene med letoma 1992 in 2017. Standardni odklon za velikost družin po merjascih je znašal 6,72 potomcev, kar kaže na izrazito neenakomerno rabo merjascev. Povprečni generacijski interval je bil 2,56 let. Delež znanih prednikov, ekvivalent popolnih generacij prednikov in indeks popolnosti porekla se s časom povečujejo ter omogočajo vse zanesljivejši izračun koeficienta inbridinga in efektivne velikosti populacije. Povprečno sorodstvo v referenčni populaciji je znašalo 13,95 %. Povprečni koeficient inbridinga celotne populacije je bil 4 %. Efektivna velikost populacije je znašala 51, kar pomeni, da je populacija ogrožena. Izguba genetske raznolikosti zaradi neenakih prispevkov osnovalcev in naključnega genetskega toka je bila 6,7 %. Korelacija med koeficientom inbridinga in koeficientom bližnjega inbridinga je znašala 0,99, kar pomeni, da je večina inbridinga v referenčni populaciji nastala na novo. Z izračunom koeficienta parcialnega inbridinga in koeficienta parcialnega ancestralnega inbridinga smo ugotovili, da je po enajstih linijah osnovalcev nastalo največ inbridinga. S simulacijo dedovanja smo razkrili bolj ali manj verjetno izgubljene in ogrožene alele osnovalcev. Za populacijo je izgubljenih vsaj 25 osnovalcev. Posebno pozornost je potrebno nameniti ohranjanju potomcev tistih osnovalcev, katerih aleli so najbolj verjetno ogroženi. Pridobljeni rezultati so pomembni, saj omogočajo enostavno upravljanje s skladom genov v populaciji in s posledičnim ohranjanjem genetske raznolikosti naše edine avtohtone pasme prašičev.20192019-11-01 07:45:03Magistrsko delo/naloga112672sl