<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=112647"><dc:title>Vpliv molekularne značilnosti fluida in stene na tokovne razmere</dc:title><dc:creator>Istenič,	Enej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šajn,	Viktor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Peperko,	Aljoša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>statistična mehanika</dc:subject><dc:subject>kinetična teorija fluidov</dc:subject><dc:subject>monokristalna struktura</dc:subject><dc:subject>sipanje delcev</dc:subject><dc:subject>robni pogoji</dc:subject><dc:subject>tokovne nestabilnosti</dc:subject><dc:description>V klasični teoriji mehanike fluidov pri reševanju diferencialnih enačb na makroskopski prostorski skali običajno predpostavimo trivialni robni pogoj, ki predvideva, da med fluidom in steno ni zdrsa oziroma je točno ob steni relativna hitrost fluida glede na steno enaka nič. Ker fluid sestavljajo gibajoči se delci in ker so odboji delcev od realne stene v splošnem asimetrični, prej omenjeni robni pogoj velja le kot prostorsko povprečje in ne izraža celotnega vpliva stene na tokovne razmere.

Prek analitičnih pristopov smo določili izraze za makroskopske veličine ob steni. Privzeli smo, da se fluid vede kot idealni plin in da delci sledijo zakonom klasične mehanike. Steno smo modelirali kot površino polnesknočnega monokristalnega telesa, katere obliko smo v vzdolžni smeri popisali kot periodično funkcijo oz. vrsto. Prek analitičnih modelov, ki določajo dinamiko odbojev delcev od površine, in formalizma kinetične teorije fluidov smo izpeljali izraze, ki določajo statistična povprečja hitrosti in elemente napetostnega tenzorja ob steni. Ugotovili smo, da so tudi te veličine periodične funkcije položaja vzdolž stene, kar predstavlja netrivialni robni pogoj. Robne pogoje te oblike smo upoštevali v analizi stabilnosti toka in določili njihov vpliv na pojav nestabilnosti. Dobljene rezultate smo primerjali z izsledki dosedanjih analiz na tem področju.</dc:description><dc:publisher>[E. Istenič]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-30 07:45:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112647</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
