<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=112588"><dc:title>Primerjava babištva v Italiji in Sloveniji</dc:title><dc:creator>Babuder,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kusterle,	Mateja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>regulacija</dc:subject><dc:subject>profesionalizacija</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:description>Uvod: Babištvo v Sloveniji in Italiji regulirata poleg različnih zakonov in odločb teh dveh držav tudi evropski direktivi. Diplomsko delo obravnava izobraževanje, kompetence in profesionalni razvoj babic v omenjenih državah. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi veljavnih dokumentov in virov predstaviti babištvo v Italiji in Sloveniji ter prikazati glavne podobnosti in razlike. Primerjava teh dveh držav lahko nakaže prednosti in pomanjkljivosti babištva v posamezni državi. Za razvoj poklica je lahko slabost ene države za drugo nauk ali izziv za izboljšanje. Nadgrajevanje znanja lahko privede do razvoja poklica v profesijo in s tem do boljše kakovosti dela ter do večjega zadovoljstva žensk in družin. Metode: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela s sistematičnim pregledom znanstvene, strokovne in sodno-pravne literature. Viri in literatura so bili zbrani s pomočjo spletnih baz DiKUL in ScienceDirect. Pri iskanju literature so bile uporabljene naslednje ključne besede in besedne zveze v slovenskem, angleškem in italijanskem jeziku: kompetence, babice, profesionalizacija, izobraževanje, poklic, Evropska unija, Italija, Slovenija. Rezultati: Namen evropskih direktiv je spodbujati prost pretok strokovnjakov znotraj Evropske unije. Pri tem države članice lahko sprejmejo svoje predpise o tem, kako bodo cilj dosegle. Pravno normirajo babice v vsaki državi različni zakoni. V sklopu izobraževanja in usposabljanja imajo italijanske babice možnost opravljanja enoletnih specializacij, »masterjev«, ki v Sloveniji za babice še ne obstajajo, poleg tega pa lahko opravijo tudi magisterij babištva. Razprava in zaključek: Italijanske babice so profesionalno v boljšem položaju od slovenskih. Prost pretok strokovnjakov omogoča, da se lahko babice zaposlijo v drugih državah Evropske unije in tako nadgradijo svoje znanje. To velja tudi za slovenske babice, ki lahko na tak način v Slovenijo prenesejo nova pridobljena znanja in kompetence. Diplomsko delo se omejuje le na teoretične ugotovitve, ki bi jih bilo potrebno naknadno preveriti tudi v praksi.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-25 07:46:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112588</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
