<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111996"><dc:title>Genotipizacija izbranih linij zelja (Brassica oleracea var. capitata L.) z mikrosatelitnimi markerji</dc:title><dc:creator>Snoj,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Murovec,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rudolf Pilih,	Katarina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>genotipizacija</dc:subject><dc:subject>Brassica oleracea</dc:subject><dc:subject>belo zelje</dc:subject><dc:subject>SSR</dc:subject><dc:subject>PCR</dc:subject><dc:subject>hkratno PCR pomnoževanje</dc:subject><dc:subject>kapilarna elektroforeza</dc:subject><dc:description>Belo zelje (Brassica oleracea) je kulturna rastlina iz družine križnic (Brassicaceae). Je ena izmed najpomembnejših zelenjadnic v Sloveniji. Zaradi potrebe po domačih hibridnih sortah, poteka na Biotehniški fakulteti v Ljubljani žlahtnjenje zelja. Za pridobitev hibridnega semena potrebujemo dve čisti starševski liniji. Glede na teorijo o pozitivni heterozi producirajo linije, ki so si genetsko najbolj oddaljene, najuspešnejše hibride. Za določitev kombinacijskega potenciala smo opravili genotipizacijo dvaindvajsetih čistih linij zelja, pridobljenih na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Genotipizacija je potekala s šestnajstimi mikrosatelitnimi markerji. Najprej smo izolirali DNK čistih linij, izmerili koncentracijo in vzorce ustrezno redčili. Opravili smo testiranje SSR markerjev in poskusili optimizirati PCR reakcijo. Genotipizacijo smo izvedli s postopkom PCR in kapilarno elektroforezo. Rezultate smo ovrednotili in statistično obdelali s programom Genemapper. Sočasno smo preskusili uporabnost metod hkratnega pomnoževanja in direktni PCR z namenom nižanja stroškov genotipizacije. Mikrosatelitni markerji uporabljeni v raziskavi kažejo nizko stopnjo polimorfizma. Kljub temu so primerni za nadaljnjo uporabo. Kombinacije čistih linij pod oznakami 278 x 461, 317 x 461, 441x 459 so si genetsko najbolj oddaljene in imajo največji potencial za pridobivanje hibridov z močno izraženimi želenimi lastnostmi. Tudi kombinacije ostalih linij smo razvrstili glede na njihovo genetsko oddaljenost.  Metodi hkratnega pomnoževanja in direktni PCR sta se izkazali za uspešni ob upoštevanju dejstva, da sta bili izvedeni le na majhnem številu vzorcev. Potrebno bi bilo nadaljnje testiranje in optimizacija, da bi lahko z gotovostjo trdili, da sta metodi zanesljivi.</dc:description><dc:publisher>[D. Snoj]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-19 07:45:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111996</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
