<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111986"><dc:title>Sinteza semikarbazidnih derivatov s tripanocidno aktivnostjo</dc:title><dc:creator>Ravnikar,	Karmen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mravljak,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sollner Dolenc,	Marija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Chagasova bolezen</dc:subject><dc:subject>Trypanosoma cruzi</dc:subject><dc:subject>benzofuroksan</dc:subject><dc:subject>semi- in tio-semikarbazid</dc:subject><dc:description>Ameriška tripanosomoza, znana kot Chagasova bolezen je bolezen, ki jo povzroča protozojski parazit Trypanosoma cruzi. Predstavlja veliko breme javnega zdravja v Latinski Ameriki, hkrati pa zaradi številnega preseljevanja ljudi v zadnjih letih tudi potencialno grožnjo državam po vsem svetu. Pomanjkanje javne politike in nezanimanje industrijske farmacije za razvoj novih zdravil na področju zapostavljenih parazitskih bolezni botruje k temu, da sta za zdravljenje Chagasove bolezni na voljo le dve registrirani zdravili – benznidazol in nifurtimoks. Obe sta učinkoviti v akutni fazi, kronična uporaba pa ima zaradi ozkih terapevtskih oken, močnih neželenih učinkov in spremenljivih občutljivosti med sevi T. cruzi nizko klinično učinkovitost.
V iskanje novih učinkovitih zdravilnih učinkovin so vložili že veliko študij in truda, vendar so se le nekatere spojine izkazale za primerne kandidate. Z vidika odnosa med strukturo in delovanjem je še vedno veliko nejasnosti glede glavnih strukturnih elementov spojin, ki izražajo antiparazitske lastnosti, vendar raziskave kažejo pomen elektrofilnega značaja spojin in N-oksidnega dela v njih, ki naj bi bil odgovoren za tripanocidno aktivnost spojine, saj lahko v parazitu povzročijo oksidativen stres. Tako predvsem razvijajo tovrstne nove učinkovine, skušajo pa modulirati tudi nekatere specifične tarče v parazitu. 
Glede na dostopno literaturo smo ugotovili, da so v preteklosti derivati benzofuroksana že pokazali odlične in vitro in in vivo rezultate, prav tako pa so se za zanimiv razred ligandov izkazali tudi semi- in tiosemikarbazoni. Zato smo se odločili, da v okviru magistrske naloge sintetiziramo derivate semi- in tiosemikarbazida. Uspešno smo sintetizirali deset končnih spojin, med katerimi sta dve spojini v stranski verigi vsebovali benzofuroksan, ostali pa benzen s substituentoma (-NO2, -Cl) na različnih mestih v obroču. Večina reakcij je bila enostopenjskih in enostavnih za izvedbo, izkoristki pa zadovoljivi (nad 72 %). Težavno je bilo čiščenje produktov zaradi njihove slabše topnosti, kar velja tudi za izhodna semi- in tiosemikarbazid. 
Spojine so bile testirane na njihovo tripanocidno aktivnost na epimastigotni obliki T. cruzi (Y sev). Glede na vrednost IC50 terapevtsko uporabnega benznidazola sta se za tripanocidno aktivni učinkovini pokazali spojini 3 in 6.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-18 08:35:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111986</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
