<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111980"><dc:title>Detekcija in karakterizacija virusa GPGV in viroida GYSVd - 1 pri slovenskih avtohtonih in udomačenih sortah žlahtne vinske trte (Vitis vinifera L.)</dc:title><dc:creator>Beber,	Aljoša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štajner,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vinska trta</dc:subject><dc:subject>detekcija</dc:subject><dc:subject>virus GPGV</dc:subject><dc:subject>viroid GYSVd-1</dc:subject><dc:subject>udomačena sorta</dc:subject><dc:description>Žlahtna vinska trta (Vitis vinifera L.) spada v družino vinikovk. V naravi jo okužuje okoli 70 virusov in sedem viroidov. Izmed sedmih viroidov sposobnih okužbe vinske trte, sta le dva, ki povzročita bolezensko stanje. V magistrskem delu smo preverili okužbo trt z virusom GPGV in viroidom GYSVd-1 pri sortah 'Cipro', 'Rebula', 'Malvazija', 'Pokalca', 'Poljšakica', 'Volovnik' in 'Zeleni sauvignon', in sicer z molekularno metodo RT-PCR in uporabo specifičnih začetnih oligonukleotidov. Na 15 vzorcih žlahtne vinske trte, od skupno 22, smo potrdili prisotnost virusa GPGV z dvema kompletoma začetnih oligonukleotidov. S parom začetnih oligonukleotidov Det-F1 in Det-R1 smo pomnožili lokus za proteinski plašč (CP), s parom Mer-F1 in Mer-R1 pa lokus za gibalni protein (MP). Pri določanju nukleotidnega zaporedja virusov vzorcev 'Zeleni Sauvignon' z bolezenskimi znaki in brez bolezenskih znakov smo določili razlike v posameznih bazah zaporedij. Na devetih vzorcih žlahtne vinske trte od skupno 13 smo potrdili prisotnost viroida GYSVd-1 s kompletom začetnih oligonukletidov (342P in 341Lj_M), od tega smo pri viroidih Rebule GPGV, Volovnika AV4 in Poljšakice AV dobili le delna zaporedja. Na osnovi dobljenih in urejenih zaporedij smo naredili filogenetsko analizo in ugotovili, s katerimi že identificiranimi in karakteriziranimi izolati v bazi podatkov (NCBI) se zaporedja naših vzorcev najbolj ujemajo. Pričakovano je večina zaporedij delila največje ujemanja z vzorci, ki so bili identificirani v Evropi. Izjema so bili trije vzorci, in sicer s trt Cipro AV1, Malvazija AV in Rebula 2TR. Cipro AV1 in Malvazija AV, ki smo jih pomnožili z začetnima oligonukletidoma Mer-F1 in Mer-R1, sta se v nukletidnem zaporedju najbolj ujemala z vzorcem, ki je bil identificiran na žlahtni vinski trti v ZDA. Vzorec Rebula 2TR, ki smo ga pomnožili z začetnima oligonukletidoma 342P in 341Lj_M, se je v zaporedju nukletidnega zaporedja najbolj ujemal z vzorcem s Kitajske.</dc:description><dc:publisher>[A. Beber]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-18 07:45:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111980</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
