Primerjava pojavljanja strukturnih elementov rokometne igre v različnih časovnih obdobjihJakopič, David (Avtor) Šibila, Marko (Mentor) rokometsvetovno prvenstvo 2017 za moškeSlovenska članska moška reprezentancaparametri igralne učinkovitostianaliza igrerazlike med strukturnimi elementi v različnih časovnih obdobjih tekme.Namen in cilji: Osnovni namen in cilj preučevanja magistrskega dela je bil s pomočjo zbranih podatkov in video analize tekem analizirati vse tekme moške slovenske rokometne reprezentance, ugotoviti pri katerih strukturnih elementih se pojavljajo statistično značilne razlike med posameznimi časovnimi obdobji, ugotoviti, ali ima moška slovenska rokometna reprezentanca v katerem časovnem obdobju tekme nihanja v igri in v katerem časovnem obdobju največkrat. Metodologija: Na spletni strani Mednarodne rokometne zveze smo zbrali uradne podatke, ki jih je odigrala moška slovenska reprezentanca na svetovnem prvenstvu 2017 v Franciji in jih analizirali. Vzorec je predstavljalo 9 tekem. Naša reprezentanca je 6 tekem zmagala, 2 tekmi izgubila ter 1 tekmo igrala neodločeno. Iz uradne statistike smo izbrali 17 spremenljivk, ki smo jih razdelili na parametre, povezane z aktivnostmi v napadu in na parametre, povezane z aktivnostmi v obrambi. Iz izbranih parametrov smo izoblikovali hipoteze, ki smo jih v nadaljevanju poskušali potrditi oz. ovreči. S pomočjo računalniškega programskega paketa za statistiko (SPSS) smo za vse parametre izračunali osnovne statistične značilnosti in testno statistiko. Glede na rezultate Shapiro-Wilkovega testa normalnosti porazdelitve in Levenovega testa homogenosti varianc smo nadalje z ANOVO oziroma Brown-Forsythovim testom ugotavljali razlike med skupinami. Ugotovitve dela: Pri nobenem izmed preiskovanih parametrov nismo ugotovili statistično značilnih razlik med 10-minutnimi odseki tekem. V veliki meri smo to pripisali majhnemu vzorcu tekem (9), kljub temu pa smo z opisno statistiko podali nekaj značilnosti igre naše reprezentance in njenih nasprotnikov. Slovenija je bila precej učinkovita, saj je imela na turnirju podpovprečno število napadov in strelov ob tem pa nadpovprečno število zadetkov. Predvsem je bila nadpovprečno učinkovita s krilnih položajev in prodorov, kar nakazuje na hitro in prodorno igro v napadu. Prav tako to dokazuje tudi nadpovprečno število asistenc v primeru zmage. Kadar je slovenska moška rokometna reprezentanca tekmo izgubila, je bil predvsem uvod (0–10 min) v tekmo tisti, kjer je bila Slovenija najmanj učinkovita v smislu doseženih golov (2,5).20192019-10-18 07:20:02Magistrsko delo/naloga111977sl