Kocbekova metafizika in etika v enemŠkrlep, Aljaž (Avtor) Toth, Cvetka (Mentor) Bjelčevič, Aleksander (Mentor) biocentrična metafizikametafizikaontologijaetikatelodušamonodualizemtranscendencaimanencaznanostbivajočeskrivnostkrščanstvomarksizempartizanstvoV magistrski nalogi sem poskušal ponovno aktualizirati in iz druge perspektive premisliti dnevniške in esejistične zapise Edvarda Kocbeka ter njegovo poezijo. V okviru njegove kritike takratnega evropskega duha, ki je zaznamovan s statičnostjo in sistematičnostjo, sem izpostavil biocentrično metafiziko kot nazor, ki bi moral biti podstat za novo stvariteljsko kulturo. Prehod iz logocentrične v biocentrično kulturo zahteva najprej spremembo spoznavnega načela, namesto analize zahteva intuicijo in kozmični čut, ki omogoči globoko spoznavanje vsega bivajočega kot enotnega in celostnega. To bivajoče pa se mu je razodelo tudi kot neizčrpno, sveto in skrivnostno. Zato sem prav posebej izpostavil koncept, ki Kocbeku predstavlja to neizčrpnost vsega bivajočega – koncept skrivnosti –, s katerim se zoperstavlja vsem shematizacijam ter sistematizacijam dogmatičnih načinov razmišljanja, ki v človeku in vsem bivajočem vidijo že izgotovljeno stvar. Skrivnost je ta metafizična sfera predmetnosti, ki ne omogoča reduciranja bivajočega na stvar in ki od človeka zahteva in si od človeka zasluži solidarnost in spoštovanje.20192019-10-17 08:36:35Magistrsko delo/naloga111926sl