<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111920"><dc:title>Potrebe po izobraževanju skupnostnih tolmačev z arabščino</dc:title><dc:creator>Zupančič,	Žana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žigon,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Maček,	Amalija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>skupnostno tolmačenje</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>arabščina</dc:subject><dc:subject>tolmačenje</dc:subject><dc:subject>mediacija</dc:subject><dc:subject>dvojezičnost</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga se ukvarja s potrebami po izobraževanju skupnostnih tolmačev z arabščino. V nalogi so predstavljeni skupnostno tolmačenje, tolmačenje kot mediacija, pojma tolmač in dvojezična oseba in razlike med njima, program magistrskega študija tolmačenja na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter program Strokovno izpopolnjevanje tolmačev za sodišča in urade. V okviru magistrske naloge je bila izvedena tudi anonimna anketa. Izhodiščna hipoteza je, da je večina skupnostnih tolmačev z arabščino priložnostnih tolmačev in imajo izobrazbo, ki ni s področja tolmačenja ali prevajanja, njihov materni jezik pa je arabščina, zato so potrebe po izobraževanju skupnostnih tolmačev z arabskim jezikom v Sloveniji velike. Prav tako se tolmači z arabščino soočajo s težavami, s katerimi se sicer ne bi, oziroma bi se z njimi bolje spopadali, če bi bili za delo tolmača ustrezno izobraženi. Analiza odgovorov na spletno anketo je pokazala, da hipoteza delno drži. Prvi del hipoteze, ki pravi, da je večina skupnostnih tolmačev z arabščino priložnostnih tolmačev z izobrazbo, ki ni s področja tolmačenja ali prevajanja, se lahko potrdi, saj je od trinajstih anketiranih oseb le ena študirala tolmačenje. Drugi del hipoteze, ki pravi, da je arabščina materni jezik vseh skupnostnih tolmačev z arabščino pa se ovrže, saj se je izkazalo, da je arabščina materni jezik večine anketiranih oseb, ne pa vseh. Tretji del hipoteze, ki pravi, da so potrebe po izobraževanju skupnostnih tolmačev z arabščino v Sloveniji velike, se prav tako potrdi, saj ima le ena anketirana oseba izobrazbo s področja tolmačenja, prav tako so anketirane osebe izrazile željo po več izobraževanjih za skupnostne tolmače. Zadnji del hipoteze pravi, da se tolmači z arabščino soočajo s težavami, s katerimi se sicer ne bi, oziroma bi se z njimi bolje spopadali, če bi bili za delo tolmača ustrezno izobraženi. V tem primeru pa hipoteze ni mogoče potrditi, saj se večina anketiranih oseb še ni soočila s kakršnimi koli težavami, tiste, ki pa so se, pa so težave tudi odpravile na – po svojem mnenju – primerne načine.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-17 08:36:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111920</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
