<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111913"><dc:title>Zaznave učiteljevega humorja v povezavi z  razredno klimo, psihičnim zadovoljstvom in učno motivacijo dijakov</dc:title><dc:creator>Komljen,	Ivana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pečjak,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>humor</dc:subject><dc:subject>učitelji</dc:subject><dc:subject>razredna klima</dc:subject><dc:subject>psihično zadovoljstvo</dc:subject><dc:subject>učna motivacija</dc:subject><dc:subject>dijaki</dc:subject><dc:description>Veliko je znanega o humorju nasploh, primanjkuje pa študij o tem pojavu v pedagoškem kontekstu. Z magistrsko nalogo smo preučili, kako se zaznave učiteljevega humorja povezujejo s psihičnim zadovoljstvom in učno motivacijo dijakov in razredno klimo. Znotraj pedagoške ali pozitivne psihologije so ti koncepti dobro preučeni, manj pa je znanega o povezavah med njimi. Študije v šolskem kontekstu humorju pripisujejo, da deluje na zmanjšanje stresa, tesnobe, dolgčasa in prispeva k izboljšanju odnosov, učenja in interesa. Večina teh raziskav pa je starejših in nekonsistentnih glede ugotovitev. Ravno tako so pomanjkljive študije o humorju v povezavi s psihičnim zadovoljstvom, saj ne ločujejo učinkovitih in škodljivih stilov humorja. Vključili smo tudi razredno klimo, ki je določena z medosebnimi odnosi, osebnim razvojem in sistemskimi značilnostmi. Nanjo vplivata tako količina kot tip učiteljevega humorja. Upoštevali smo še učno motivacijo, kot skupni pojem za vse vrste motivacij med učenjem. S svojim humorjem nanjo vpliva tudi učitelj. V raziskavo smo vključili 220 dijakov petih ljubljanskih srednjih šol, ki so ocenili 50 učiteljev. Rezultate smo pridobili s štirimi vprašalniki - Vprašalnikom stilov humorja, ki loči povezovalni, samo-okrepitveni, agresivni in samo-omaloževalni stil; Lestvico zadovoljstva z življenjem, Vprašalnikom Učna klima in Vprašalnikom Jaz pri matematiki. Dijaki so svoje odgovore podali s pomočjo spletne učilnice Socrative. Rezultati so pokazali pozitivno povezovanje konstruktivnih stilov humorja z ostalimi vključenimi koncepti. Povezovalni stil, ki je tudi najbolj zaznan, se bolj kot ostali stili povezuje z vsemi koncepti. Agresivni stil učiteljevega humorja pa se negativno povezuje s psihičnim zadovoljstvom in razredno klimo. Izstopajoče vloge spola nismo ugotovili. Raziskava je podala pomemben vpogled v vlogo učiteljevega humorja v razredu. Slednjega prikaže kot potencialno vrlino, ki se pozitivno povezuje z vsemi vključenimi koncepti. Tema je pomembna, saj je humor relativno redko vključen v pedagoške študije, njegova vloga kot vrlina pa ni zanemarljiva.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-17 08:33:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111913</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>