<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111884"><dc:title>Travme iz otroštva spolnih prestopnikov</dc:title><dc:creator>Lokar,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repič Slavič,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>travma</dc:subject><dc:subject>spolni prestopnik in izpostavljenost travmam</dc:subject><dc:subject>duševne značilnosti</dc:subject><dc:subject>osebnostne značilnosti</dc:subject><dc:subject>preventiva</dc:subject><dc:subject>kurativa</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo Travme iz otroštva spolnih prestopnikov raziskuje, katerim travmam so bili izpostavljeni spolni prestopniki in kakšne posledice lahko nosi posameznik. Avtorica želi ugotoviti, kateri so ključni dejavniki, ki pripeljejo do tega, da nekdo povzroči spolni prestopek. 
V prvem poglavju avtorica na splošno predstavi, kaj so travme in njihove možne povezave s posameznikovim psihofizičnim razvojem. Podrobneje se ustavi pri travmatičnih dogodkih, ki so jim bili izpostavljeni kot otroci v svojih najranljivejših letih, saj lahko posledice takšnih dogodkov v tem obdobju nosijo skozi celo življenje. Kažejo se lahko kot težave z uravnavanjem čustev, predvsem strahu in sramu, pa tudi kot nezmožnost odnosov, pomanjkanje empatije, duševne motnje itd. 
V drugem poglavju se osredotoči na glavno temo travm spolnih prestopnikov. Spolni prestopniki imajo slabe temelje v vzgoji, saj so bili žrtve različnih zlorab. Pogosto je zaznati zanemarjanje ter fizične, psihične in spolne zlorabe. Poleg teh travm pa so še drugi dejavniki (duševne motnje, okolje, dedni dejavniki itd.), ki so jih pripeljali do dejanja spolne zlorabe. 
V zadnjih dveh poglavjih (preventiva, kurativa) se avtorica osredotoči na prepoznavo in preprečevanje spolnih zlorab in recidivizma. Ker spolni prestopniki trpijo za duševnimi motnjami, ki so lahko posledica različnih travm iz otroštva, je zdravljenje dolgotrajno. Zdravljenje mora biti usmerjeno sprva v občutek pravičnosti in nato v empatijo, socializacijo in oblikovanje novih odnosov, saj so sami pogosto osamljeni.</dc:description><dc:publisher>[T. Lokar]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-17 07:35:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111884</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
