Vrtače na pobočjihNovljan, Živa (Avtor) Stepišnik, Uroš (Mentor) krasvrtačepobočjadigitalni model višinGISgeomorfometrijaVrtače so najbolj tipična in pogosta površinska oblika krasa zmernih geografskih širin. So kraške kotanje srednjih dimenzij, z bolj ali manj pravilnim krožnim obodom in konkavnim profilom, za katere je značilno, da je njihov premer večji od njihove globine. Pojavljanje in oblika vrtač sta odvisna od geoloških, podnebnih in hidroloških značilnosti ter značilnosti površja območja. V raziskavi smo preučevali gostoto pojavljanja vrtač in njihove morfometrične lastnosti v odvisnosti od naklona pobočja, na katerem se nahajajo. Raziskava je bila izvedena na treh območjih s primerljivimi reliefnimi, geološkimi, podnebnimi in hidrološkimi značilnostmi na visokih kraških planotah Hrušici in Snežniku ter Slavniškem pogorju. Vrtače so bile preučene na podlagi podatkov, pridobljenih z uporabo digitalnega modela višin s prostorsko ločljivostjo enega metra, izdelanega iz lidarskih podatkov, in obdelanih z uporabo GIS orodij. Ugotovili smo, da se vrtače pojavljajo na uravnoteženih pobočjih, njihova gostota pa je obratno sorazmerna z naklonom pobočja. Povprečna površina, obseg in dolžini osi so obratno sorazmerni, globina pa premo sorazmerna z naklonom pobočja. Asimetrija vrtač na pobočjih je bolj kot od naklona pobočja odvisna od geološke strukture.20192019-10-17 07:15:52Magistrsko delo/naloga111883sl