Individualni in kontekstualni psihosocialni dejavniki zaščite in ogroženosti duševnega zdravja prvesnic v nosečnosti in po poroduRus Prelog, Polona (Avtor) Rus Makovec, Maja (Mentor) poporodna depresijaanksioznoststrah pred porodompartnerska navezanostprvesniceUvod: Depresija, anksioznost in strah pred porodom imajo številne posledice za nosečnice in razvijajoče se otroke. Za mnoge nosečnice je poporodna depresija prva razpoloženjska epizoda v življenju, etiologija poporodne depresije (PPD) in drugih peripartalnih motenj pa še vedno ostaja nejasna. Ne-varne oblike navezanosti v intimnih partnerskih odnosih predstavljajo dejavnik tveganja za simptome depresije. Analize kompleksne povezanosti poglavitnih kazalcev duševnega zdravja prvorodk z njihovimi individualnimi in kontekstualnimi značilnostmi, s poudarkom na intimni navezanosti v tem ključnem časovnem obdobju v slovenskem prostoru nimamo, prav tako ne glede drugih pomembnih medosebnih odnosov. Namen dela: Namen doktorske disertacije je analiza povezanosti določenih individualnih in kontekstualnih dejavnikov (navezovalni odnosi s partnerjem in drugi pomembni medosebni odnosi, doživljanje stresa) s posameznimi kazalci duševnega zdravja (raven depresivnosti, anksioznosti) pri prvorodkah v razponu časa od zadnje tretjine nosečnosti do poporodnega obdobja šestih tednov po porodu. Hipoteza: Osnovna hipoteza je, da so določene napovedne spremenljivke (individualne, s pomembnimi odnosi in s stresom povezane značilnosti prvorodk) povezane s tveganjem za depresivnost in anksioznost pred porodom in tudi s tveganjem za poporodno depresivnost. Zasnova raziskave, opis metod, preiskovancev: Sodelovale so prvorodke v zadnji tretjini nosečnosti, vodene v Porodnišnici Ljubljana UKC LJ (Šola za starše Porodnišnice Ljubljana ter redne ginekološke ambulante Porodnišnice Ljubljana). Vključili smo 325 nosečnic. Retestirane so bile cca 6 tednov po porodu (ko je na vprašalnik odgovorilo 181 nosečnic). Vprašalniki so zajemali osnovne podatke v zvezi z nekaterimi značilnostmi demografskega, socio-ekonomskega in socio-kulturnega statusa, parametre duševnega zdravja pa smo merili s samoocenjevalnimi vprašalniki: vprašalnik o strahu pred porodom, doživljanje navezovalnih odnosov s partnerjem ECR-R (Experience in Close Relationships – Revised) (Fraley, Waller in Brennan, 2000), raven anksioznosti z vprašalnikom Zung (Zung's Self – rating Anxiety Scale) (Zung, 1971) in raven depresije z Edinburško lestvico depresije (Edinburgh Postpartum Depression Scale (EPDS) (Koprivnik in Plemenitaš, 2005). Psihosomatsko stanje smo analizirali z lastnimi konstruiranimi vprašanji glede doživljanja poroda, duševnega doživljanja telesnih težav v nosečnosti ter izpostavljenosti intenziteti stresorjem v zvezi z življenjsko situacijo v zadnjem letu. S tremi modeli linearne regresije smo analizirali povezave med demografskimi, socialnimi in navezovalnimi spremenljivkami in izbranimi kazalci (depresivnostjo, anksioznostjo in strahom pred porodom). Z univariatno logistično regresijo smo testirali povezave med demografskimi, socialnimi in drugimi variablami ter poporodno depresijo prvesnic. Slednjo smo merili z EPDS 10 točk ali več. Rezultati: V tretjem trimesečju smo pri bolj izobraženih prvesnicah in pri tistih z višjo stopnjo čustvene podpore sodelavcev ugotavljali nižjo raven anksioznosti (medtem ko so ostali prediktorji v modelu konstantni). Od vseh prediktorjev v modelu sta bili le navezovalna anksioznost in pa čustvena podpora sodelavcev značilno povezani z nivojem depresije. Navezovalna anksioznost v tretjem trimesečju je bila pomembno povezana z vsemi tremi kazalci duševnega zdravja (nivojem depresije, anksioznosti in strahom pred porodom). Pri 16% (25/156) prvesnic je bilo tveganje za depresijo povišano v zadnjem trimesečju (EPDS  10) in pri 16,2% (27/166) 6 tednov po porodu. Povečano tveganje za poporodno depresijo (PPD) je bilo povezano z nivoji depresivnosti med nosečnostjo, nivoji anksioznosti med nosečnostjo in po porodu, anksioznostjo v partnerskem navezovanju v zadnji tretjini in po porodu in pa povišanim stresom zaradi izgube zaposlitve ali neuspešnim iskanjem zaposlitve v zadnjem letu. Podpora sodelavcev v zadnjem trimesečju je bila zaščitni dejavnik oz. povezana z manjšim tveganjem za PPD. EPDS po porodu pa je bil višji pri bolj izobraženih in bolj anksioznih nosečnicah. Zaključek: Rezultati nakazujejo, da je med obravnavanimi spremenljivkami anksioznost v partnerskem navezovanju lahko ključni kontekstualni dejavnik pri doživljanju anksioznih in depresivnih simptomov v tretjem trimesečju in tudi pomemben dejavnik pri nastanku poporodne depresije. Z usmerjenimi terapevtskimi pristopi je navezovalna anksioznost dostopna modifikaciji. Vključitev oz. upoštevanje stilov navezanosti med partnerjema se lahko izkaže uporabno tudi pri antenatalnem presejanju za poporodne simptome depresije, hkrati pa bi naši rezultati lahko pripomogli k oblikovanju intervenc za zmanjševanje depresivnih simptomov v obporodnem obdobju. Zato je pomembno, da bi PPDS obravnavali v kontekstu individualnih, pomembnih bližnjih in s stresom povezanih dejavnikov. Stres, povezan z zaposlitvijo, pa je pomemben dejavnik, ki bi ga v sodobni obravnavi žensk, ki prvič rojevajo tudi morali upoštevati.20192019-10-16 07:15:42Doktorsko delo/naloga111846sl