Vpliv elektrokemoterapije z bleomicinom na jetra pri prašičuŽmuc, Jan (Avtor) Serša, Gregor (Mentor) Znanstveno izhodišče. Elektrokemoterapija je nova lokalna metoda zdravljenja tumorjev jeter. Objavljene so bile prve klinične raziskave o uporabi elektrokemoterapije z bleomicinom za zdravljenje hepatoceličnega raka in jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke. Vključeni so bili bolniki s tumorji, ki niso bili primerni za kirurško odstranitev ali zdravljenje z drugimi lokalnimi metodami, kot sta radiofrekvenčna ali mikrovalovna ablacija. Avtorji so poročali, da je elektrokemoterapija z bleomicinom varna in učinkovita metoda za zdravljenje tumorjev jeter, vendar pa so pri histološkem pregledu tkivnih vzorcev ugotovili poškodbe normalnega tkiva in manjših krvnih žil jeter. Morebitne nenamerne poškodbe velikih žil in žolčnih vodov jeter med zdravljenjem z elektrokemoterapijo bi lahko škodovale bolnikom, zato je za varno načrtovanje in izvajanje zdravljenja potrebno podrobneje raziskati vpliv elektrokemoterapije z bleomicinom na normalen parenhim, velike žile in žolčne vode jeter. Namen in hipoteza. Namen doktorskega dela je natančno opisati akutne histološke, radiološke in biokemične spremembe po elektrokemoterapiji jeter prašiča z bleomicinom s poudarkom na morebitnih spremembah na velikih žilah in žolčnih vodih. Naša hipoteza je, da uporaba elektrokemoterapije z bleomicinom v bližini velikih žil in žolčnih vodov jeter ne povzroči škodljivih sprememb normalnih tkiv, ki bi lahko vodile v odpoved organa ali v druge resne zaplete. Metode. Dovoljenje za izvajanje poskusov je izdala Etična komisija za poskuse na živalih Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Vsi postopki so bili skladni z nacionalno in evropsko zakonodajo. Našo hipotezo smo preverili s translacijsko raziskavo na živalskem modelu, ki smo jo izvedli na osmih prašičih ženskega spola. Prašiče smo izbrali, ker so med vsemi vrstami poskusnih živali njihova jetra najbolj podobna človeškim. Za oceno akutnih sprememb na jetrih smo med kirurškim posegom v splošni anesteziji pri šestih prašičih v poskusni skupini uporabili elektrokemoterapijo z bleomicinom, pri dveh prašičih v kontrolni skupini pa smo aplicirali samo električne pulze brez bleomicina. Pri vseh poskusnih živalih smo električne pulze aplicirali na štirih različnih anatomskih mestih v jetrih, skupno 32 aplikacij. Neposredno po posegu smo jetra ocenili z uporabo računalniške tomografije s kontrastnim sredstvom. Po dveh ali sedmih dneh smo prašiče evtanazirali in jim odstranili jetra za histološki pregled tkivnih vzorcev. Pred posegom in pred evtanazijo smo jim odvzeli vzorce krvi za laboratorijske preiskave. Ves čas poskusa smo prašiče natančno opazovali in beležili morebitne nepričakovane klinične znake. Ocene jeter z računalniško tomografijo in rezultate histoloških pregledov tkivnih vzorcev smo podali opisno, vrednosti biokemičnih označevalcev v krvi smo primerjali s t-testom za odvisne vzorce. Rezultati. Ugotovili smo, da elektrokemoterapija z bleomicinom povzroči omejene poškodbe normalnega tkiva jeter tik ob elektrodah. V tkivu jeter, ki je bilo od elektrod oddaljeno več kot tri mm, sprememb nismo opazili. Najpomembnejša ugotovitev naše raziskave je, da kljub tvegani uporabi elektrokemoterapije z bleomicinom nismo opazili nobene tromboze ali drugih klinično pomembnih poškodb velikih žil in žolčnih vodov jeter. Manjše žile ob elektrodah so bile različno poškodovane, od delnih poškodb do popolne nekroze. Spremembe na jetrnem parenhimu so bile enake pri uporabi elektrokemoterapije ali aplikaciji samo električnih pulzov. Tako smo potrdili, da so opažene spremembe posledica aplikacije električnih pulzov, medtem ko uporaba bleomicina ni povzročila dodatnih poškodb jeter. Pri poskusnih živalih nismo ugotovili kliničnih ali laboratorijskih znakov odpovedi jeter ali sistemskega vnetnega odziva. Pri pregledu tkivnih vzorcev, odvzetih sedem dni po posegu, smo že opazili regenerativne spremembe zato je nadaljnji razvoj klinično pomembnih sprememb malo verjeten. Zaključki. Potrdili smo našo hipotezo, da elektrokemoterapija z bleomicinom ne povzroči klinično pomembnih poškodb normalnega tkiva jeter. Naše delo potrjuje, da je uporaba elektrokemoterapije z bleomicinom varna za zdravljenje bolnikov s tumorji jeter blizu velikih žil in žolčnih vodov.20192019-10-16 07:15:10Doktorsko delo/naloga111845sl