<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111818"><dc:title>Izkušnje z naravo do dopolnjenega 12. leta starosti treh generacij</dc:title><dc:creator>Dimič,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skribe-Dimec,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izkušnje z naravo</dc:subject><dc:description>Stik z naravo je nujno potreben za razvoj, zdravje in dobro počutje otrok. Mnoge raziskave kažejo
na to, da igra v naravi izboljšuje pozornost, koncentracijo, motivacijo, razvija domišljijo in
kreativnost, obenem vpliva na boljše počutje in zmanjšuje stres. V naravi se otroci več gibajo, kar
vpliva na zdravje in boljše motorične veščine. Včasih je bila igra v naravi glavna zaposlitev otrok,
danes pa jo nadomeščajo sedentarne aktivnosti za štirimi stenami, kot so gledanje televizije, igranje
računalniških in video iger itd. Otroci in mladostniki velik del časa preživijo v vzgojnoizobraževalnih
ustanovah, ki so mogoče zadnja možnost, da otroke ponovno povežemo z naravo.
To lahko storimo z več pouka na prostem, ki poleg tega, da učencem omogoča realne in pozitivne
izkušnje z naravo, zagotavlja tudi kakovostno učenje. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti,
koliko izkušenj z naravo imajo današnji 12-letniki v primerjavi z izkušnjami njihovih staršev in
starih staršev v času njihovega otroštva. Raziskavo smo izvedli s pomočjo vprašalnika, ki je
vseboval seznam 50 dejavnosti, ki jih lahko izvedemo v naravi. Rezultati so pokazali, da imajo
najmanj izkušenj z dejavnostmi v naravi prav učenci. Sledijo stari starši, največ izkušenj pa imajo
starši. Največje spremembe z dejavnostmi v naravi med generacijami so pri »narediti nekaj iz
praproti, listov ali vejic«, »izdelati in preizkusiti mlinček«, »izdelati piščal«, »posaditi seme in
tisto, kar zraste, pojesti«, »nabrati in pojesti borovnice, robide ali jagode«, »utrgati in pojesti
jabolko« ter »loviti kresničke« in »piskati na travo«. Učenci so imeli z dejavnostmi manj izkušenj
kakor drugi dve generaciji. Imeli pa so več izkušenj z dejavnostmi v naravi, kot so »plavati v reki,
jezeru ali morju«, »plavati pod vodo«, »splezati na visok hrib«, »približati se slapu in začutiti
kapljice« ter »iskati pot s kompasom in zemljevidom«. Ugotovili smo tudi, da so učenci kar 81,7 %
vseh dejavnosti izkusili doma in le 18,3 % v šoli ter da zgodnje izkušnje z dejavnostmi v naravi
staršev vplivajo na izkušnje z dejavnostmi v naravi njihovih otrok.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-15 03:15:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111818</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
