<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111806"><dc:title>Ovrednotenje stanja in možnosti nadgradnje farmakovigilančnega sistema za poročanje o neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Žitnik,	May	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Radoha Bergoč,	Milena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>neželeni učinki zdravil</dc:subject><dc:subject>farmakovigilančni sistem</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>ovrednotenje in nadgradnja sistema</dc:subject><dc:subject>dejavniki neporočanja o domnevnih neželenih učinkov zdravil</dc:subject><dc:description>Poročanje o domnevnih neželenih učinkih dosega 6 % vseh dejanskih neželenih učinkov. To lahko vpliva na varnost uporabe zdravil po prihodu zdravila na trg. Poročanje je za zdravstvene delavce v Sloveniji obvezno, vendar je v praksi težko poročati vsak domnevni neželeni učinek zdravila. Namen projekta, ki ga izvajajo na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke, je spodbuditi poročanje zdravstvenih delavcev z olajšanjem poročanja.
Namen magistrske naloge je bil ovrednotiti sistem farmakovigilance v Sloveniji za poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za uporabo v humani medicini in iskati možnosti nadgradnje le-tega. 
Izpostavili smo izzive, s katerimi se deležniki srečujejo, in možnosti izboljšav, ki jih želijo v prihodnosti, ter s tem ocenili možnosti za nadgradnjo. Analizirali smo podatke o številu poročil o domnevnih neželenih učinkih zdravil, zbranih v okviru projekta informacijske podpore farmakovigilanci, zdravil za uporabo v humani medicini, v katerega sta bili vključeni instituciji v lekarniškem okolju in na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Z metodo fokusnega panela smo kvalitativno ovrednotili diskusijo s pomočjo programa NVivo 11 Pro. Na fokusnem panelu je sodelovalo pet ključnih deležnikov: predstavnik generične industrije, regulatorja, lekarniškega in bolnišničnega okolja ter foruma inovativne industrije.
Rezultati kvantitativne analize prejetih podatkov iz projekta so pokazali, da se je ob umestitvi obrazca za poročanje v informacijski sistem, ki ga zdravstveni delavec uporablja pri vsakdanjem delu, povečalo poročanje o domnevnih neželenih učinkih zaradi skrajšanja časa poročanja in aktivno vključitvijo v projekt, saj so s tem imeli dodatno motivacijo in izobraževanje o farmakovigilanci. Rezultati fokusnega panela so ponudili 7 dejavnikov neporočanja, ki so temelj nadgradnje: znanje zdravstvenih delavcev, ozaveščenost zdravstvenih delavcev, pomanjkanje motivacije zdravstvenih delavcev, sledljivosti zdravil, časa, kadra in problematika informacijskih sistemov. Dejavniki, ki jih moramo prioritetno reševati, so: znanje zdravstvenih delavcev, ozaveščenost zdravstvenih delavcev in pomanjkanje motivacije zdravstvenih delavcev. Ti so med seboj povezani in bi z nadgradnjo kateregakoli od njih nadgradili tudi ostala dva.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-14 15:16:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111806</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
