Analiza učinkovitosti antiemetičnega zdravljenja bolnikov s pljučnim rakom, zdravljenih s kemoterapijo na Kliniki Golnik v letu 2017Čadež, Nika (Avtor) Kerec - Kos, Mojca (Mentor) Knez, Lea (Komentor) bruhanjekemoterapijapljučni rakantiemetikiantagonisti NK1Slabost in bruhanje sta pogosta neželena učinka zdravljenja s kemoterapijo, ki ju lahko preprečimo s predpisom ustreznih antiemetičnih zdravil. Izbira antiemetika je odvisna od kemoterapevtske sheme in značilnosti posameznega bolnika. V zdravljenju uporabljamo glukokortikoide, antagoniste receptorjev za 5-hidoksitriptamin in antagoniste receptorjev za nevrokinin 1 (antagoniste NK1) v različnih kombinacijah. Namen raziskave je bil analizirati učinkovitost antiemetičnega zdravljenja pri bolnikih s pljučnim rakom, ki so se prvič zdravili s kemoterapijo na osnovi spojin platine na Kliniki Golnik v letu 2017. Učinkovitost antiemetičnega zdravljenja smo ocenili kot uspešno v primeru popolnega antiemetičnega odgovora (odsotnost bruhanja ali dodatka novega antiemetika kadarkoli tekom zdravljenja s kemoterapijo). Pri tem smo ločeno obravnavali bolnike, ki so prejeli kemoterapijo s cisplatinom in karboplatinom. V raziskavo smo vključili 98 bolnikov, od tega 78 zdravljenih s cisplatinom in 20 s karboplatinom. Večina (80,8 %; 63/78) bolnikov, zdravljenih s cisplatinom, je prejela dvotirno antiemetično zdravljenje z visokim odmerkom deksametazona in granisetrona, brez antagonista NK1, ki je sicer priporočen v smernicah. Večina (75,0 %; 15/20) bolnikov, zdravljenih s karboplatinom, je prejela dvotirno antiemetično zdravljenje z nizkim odmerkom deksametazona in granisetrona, brez antagonista NK1, ki je sicer priporočen v smernicah. Kljub manj intenzivnemu zdravljenju od priporočenega v smernicah je imelo 76,3 % (71/93) bolnikov popoln antiemetični odgovor, od tega 81,1 % bolnikov s cisplatinom (60/74), kar je primerljivo s podatki v kliničnih raziskavah, kjer so bolniki prejeli bolj intenzivno zdravljenje z antagonistom NK1, vendar le 57,9 % bolnikov s karboplatinom (11/19), kar je slabše od podatkov v kliničnih raziskavah, kjer so bolniki prejeli bolj intenzivno zdravljenje z antagonistom NK1. Pričakovano smo nepopoln antiemetični odgovor bolj pogosto zabeležili pri ženskah, tako v celotni skupini kot v podskupini bolnikov, zdravljenih s cisplatinom. Kljub uporabi manj intenzivnega antiemetičnega zdravljenja od priporočenega v smernicah smo pri podskupini bolnikov z rakom pljuč, zdravljenih s kemoterapijo na osnovi cisplatina, ugotovili primerljivo učinkovitost. Slabši nadzor slabosti in bruhanja pri bolnikih, zdravljenih s kemoterapijo na osnovi karboplatina, pa zahteva razmislek o intenziviranju doslej uporabljenega antiemetičnega zdravljenja.20192019-10-14 15:15:52Magistrsko delo/naloga111801sl