<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111795"><dc:title>DAVČNE UTAJE DDV NA ENERGETSKEM TRGU V EVROPSKI UNIJI</dc:title><dc:creator>PAVLIČ,	URŠKA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klun,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Davčne utaje DDV</dc:subject><dc:subject>energetski trg</dc:subject><dc:subject>emisijske dovolilnice</dc:subject><dc:subject>pojav izginjajočega trgovca</dc:subject><dc:subject>davčni vr?ljak</dc:subject><dc:subject>mehanizem obrnjene davčne obveznos???</dc:subject><dc:description>Tema magistrske naloge se nanaša na raziskavo davčnih utaj na energetskem trgu v
Evropski Uniji (v nadaljevanju EU). V preteklosti so bile davčne utaje povezane predvsem z
dobrinami kot so avtomobili, mobilni telefoni, računalniško opremo, luksuznimi predmeti
itd. Danes se je ta pojav razširil na področja kot so trg elektrike in plina ter emisijskih
kuponov oz. dovolilnic, saj je davčne utaje na teh trgih težje izslediti in dokazati, gre pa tudi
za veliko večje zneske kot pri ostalih omenjenih dobrinah. Z odstranitvijo notranjih meja
med državami članicami EU se je čezmejno trgovanje z elektriko, plinom ter emisijskimi
dovolilnicami zelo razširilo in hkrati postalo tarča mnogih goljufij glede utaje davka.
Posledice tega so bile najbolj vidne leta 2009, saj je na podlagi trgovanja na trgu emisijskih
dovolilnic izginilo med 1,7 do 1,9 bilijonov evrov na francoski platformi za trgovanje
Bluenext ter povzročilo skorajšnji zlom trga z emisijskimi dovolilnicami. Poleg tega so
relevantni še drugi odmevni primeri davčnih utaj na energetskih trgih, kot so primeri
Dosanjh, Citibank in Deutsche Bank. Vsi ti primeri dokazujejo izgubo velikih zneskov, še
posebej pri trgovanju z emisijskimi dovolilnicami. Gre za pojav manjkajočega trgovca oz. za
tako imenovani davčni vrtiljak. Ta pojav se je preselil na energetski trg in z vedno večjimi
finančnimi izgubami se je EU začela zavedati določenih problemov davčne reforme iz leta
2006. K temu so prav tako pripomogle energetske borze, ki so prav z izvajanjem nadzora
nad energetskimi trgi lahko sledile množičnemu pojavu davčnih utaj.
Z uvedbo Direktive 2006/112/EC (v nadaljevanju DDV direktiva) je EU želela vzpostaviti
enoten davčni sistem ter preprečiti davčne utaje. Mehanizem obrnjene davčne obveznosti
je eno izmed najpomembnejših orodij za preprečevanje davčnih utaj v EU, sprejet po
intenzivnem lobiranju. Sprememba DDV direktive je dovolila državam članicam da
implementirajo mehanizem obrnjene davčne obveznosti, ko izpolnjujejo določene pogoje,
vendar so ga do danes implementirale le nekatere. Večinoma gre za tiste države, ki so bile
tarča velikih finančnih izgub zaradi davčnih utaj. Ker je implementacija mehanizma
obrnjene davčne obveznosti sprejeta samo v določenih državam članicah, se je pojavil
problem neenakosti in nekoordiniranosti, ki je še posebej viden pri čezmejnem trgovanju
na energetskem trgu. To predstavlja problem, ko gre za trgovanje med državo članico, ki
ima vzpostavljen mehanizem obrnjene davčne obveznosti, in tisto, ki tega ni vzpostavila.
EU kot tudi energetske borze pozivajo k vpeljavi mehanizma obrnjene davčne obveznosti
na vseh področjih, ne samo na področjih relevantnih za državo članico. Prav tako pa
opozarjajo, da je prav zaradi čezmejnega trgovanja potreben enoten davčni sistem med
državami.
vi
Osrednji problem magistrske naloge je izpostavljena grožnja glede izgube nadzora tako
evropskih institucij, kot posameznih nacionalnih oblasti nad trenutnim davčnim sistemom,
povezanih z energetskim trgom. Omenjena grožnja se pojavi zaradi pomanjkanja
koordinacije in sodelovanja med državami članicami. Po vpeljavi mehanizma obrnjene
davčne obveznosti v nekaterih državah članicah so se davčne utaje zmanjšale, v primerjavi
z državami članicami, ki tega mehanizma še niso vpeljale. Še vedno pa lahko vidimo
problem držav, kot je npr. Francija, ki je mehanizem obrnjene davčne obveznosti že vpeljala
vendar pa se še vedno sooča z velikim številom davčnih utaj zaradi čezmejnega trgovanja z
državami, ki tega še niso vpeljale. Na tem primeru lahko vidimo, da je potreben koordiniran
pristop s strani EU, kar poudarjajo tudi največje energetske borze, ki nadzorujejo trg
elektrike, plina in emisijskih dovolilnic ter potrdil o izvoru. Osrednja problematika naloge
se tako nanaša na raziskavo dodatnih možnosti za boj proti davčnim utajam.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-14 11:25:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111795</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
