<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111790"><dc:title>Rehabilitacija po amputaciji zgornjega uda</dc:title><dc:creator>Žunko,	Nastja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marušič,	Vita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zgornji ud</dc:subject><dc:subject>amputacija</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:description>Uvod: Rehabilitacija oseb po amputaciji udov je sestavljena iz aktivnosti za čim večjo osamosvojitev pri opravljanju dnevnih aktivnosti. Sem sodijo testiranje pripomočkov za večjo samostojnost v domačem okolju, testiranje in izdelava ustrezne proteze za manjkajoči ud ter učenje namestitve in uporabe proteze pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti. Namen: Namen pregleda znanstvenih virov je bil ugotoviti, kakšni so izsledki raziskav glede obravnave oseb po amputaciji zgornjih udov. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo, in sicer pregled domače ter tuje strokovne in znanstvene literature. Literaturo smo iskali s pomočjo spletnih bibliografskih baz ter s pomočjo revij in zbornikov tako v fizični kot s pomočjo bibliografskih baz. Rezultati: Rehabilitacija oseb po amputaciji zgornjega uda se mora začeti že pred samo amputacijo, če je le-ta načrtovana oziroma takoj po njej, če ni načrtovana, ter nato nadaljevati do popolne reintegracije v družbo. Cilj rehabilitacije oseb po amputaciji udov je približati se psihofizičnemu in socialnemu stanju pred amputacijo, kar je odvisno od  sodelovanja osebe, vzroka in višine amputacije uda ter spremljajočih bolezenskih stanj. S protezami se še vedno ne da povrniti vseh funkcij človeške roke, vendar jo lahko le - ta le delno nadomesti. Razprava in zaključek: Pri rehabilitaciji  oseb po amputaciji zgornjega uda je poudarek na timski obravnavi. Delovni terapevt je pomemben član tima in sodeluje z osebo v vseh fazah rehabilitacije. V prvi fazi pozornost posveča psihoterapevtski podpori - lajšanju bolečine in negi krna. V nadaljevanju  soodloča o izbiri proteze za uporabnika, učenju in treningu nameščanja in uporabe le-te v vsakodnevnih aktivnostih. Tehnologija izdelave protez se nenehno izboljšuje, toda roke kot organa izraza in zaznave v bližnji prihodnosti ne bo nadomestila.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-13 07:46:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111790</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
