Odnos mladih do staranja in starosti med različnimi kulturamiKožamelj, Tajda (Avtor) Šadl, Zdenka (Mentor) staroststaranjekulturagerontofobijaageizemmladi.Zdi se, kot da mladost in starost neprestano tekmujeta. Enega največjih dosežkov družbe 20. stoletja predstavlja podaljševanje življenjske dobe in s tem povezane spremembe v demografskem staranju prebivalstva. Mladi, ki danes živijo v svetu napredne tehnologije in medicine, doživljajo staranje in starost na drugačen način, kot so ga doživljali današnji stari ljudje, ko so bili v njihovih letih. Strah pred staranjem in diskriminacija starih ljudi sta povezana tudi s kulturo današnjih družb. Kljub vedno manjšim razlikam med kulturami, je še vedno moč zaznati drugačen pogled na staranje in starost s strani individualističnih ter kolektivističnih kultur. Pri slednjih je dojemanje starosti in starih ljudi pozitivno, v ospredju sta družina in skrb za družinske člane. Individualistične kulture poudarjajo posameznika kot individuum, kateremu navezanost na družino ni primarnega pomena, temveč mu to predstavlja skrb za samega sebe. Na podlagi teoretičnih izhodišč, ki sem jih uporabila v pričujočem diplomskem delu in rezultatov, ki sem jih predstavila v empiričnem delu, sem ugotovila, da imajo pri odnosu do staranja in starosti pomembno vlogo ne samo kultura kot takšna, temveč še drugi dejavniki, kot so: vzgoja posameznika, družina, način življenja, družba, v kateri je posameznik odraščal, mediji, ki jih spremlja in ki vplivajo nanj itd..20192019-10-12 07:49:31Diplomsko delo/naloga111768sl