<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111756"><dc:title>Posedovati svoje ime</dc:title><dc:creator>Vrečer,	Nesa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolar,	Mladen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>lastno ime</dc:subject><dc:subject>družbeni mediji</dc:subject><dc:subject>Jean-Jacques Rousseau</dc:subject><dc:subject>narcizem</dc:subject><dc:subject>psihoza</dc:subject><dc:description>Namen pričujoče magistrske naloge je osvetliti kompleksno razmerje med posameznikom in njegovim osebnim imenom. Najprej skušamo pokazati, da ime nikoli ni nevtralno in brez konotacij. Ko v neoliberalni družbi postane eden glavnih ciljev »postati nekdo« ali »biti ime«, postane tudi pomembno kaj za tem imenom je. Odnos do imena in s tem lastnega jaza, ki ga vedno znova konstruiramo, postane patološki. Druga teza je, da lahko začetke ideala »biti ime« postavimo v čas razsvetljenstva, kar prikazujem na primeru Rousseauja. V času razsvetljenstva se je ojačal medijski aparat, s katerim sta povezana večja pismenost in začetek zvezdniške kulture. Kar lahko opazujemo danes, je tako amplifikacija družbene slike, katere zametki so se začeli v razsvetljenstvu, na amplifikacijo pa je vplival razvoj družbenih medijev in predvsem interneta, ko lahko »postane ime« vsakdo, če mu ne uspe, je pa za to kriv sam. Tezi zasledujemo najprej skozi vprašanje kaj lastno ime sploh je. Sledi raziskava razmerja med imenom in avtobiografijo ter na podlagi tega med imenom in razsvetljenskim človekom. Na koncu s pomočjo psihoanalize konceptualiziramo kakšni mehanizmi se danes vršijo na družbenih medijih.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-12 07:15:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111756</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
