<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111724"><dc:title>Nekonvencionalna politična participacija v državah Evropske unije: kvalitativna primerjalna analiza</dc:title><dc:creator>Butinar,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hafner Fink,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>politična participacija</dc:subject><dc:subject>protesti</dc:subject><dc:subject>ekonomska kriza</dc:subject><dc:subject>kvalitativna primerjalna analiza</dc:subject><dc:description>Politična participacija je ključnega pomena za delovanje in razvoj koncepta demokracije, saj predstavlja orodje, prek katerega lahko državljani izvajajo pritiske na politično elito. To vlogo zavzema poleg konvencionalne tudi nekonvencionalna politična participacija. Osrednji poudarek bo namenjen protestni participaciji, ki se najpogosteje opredeljuje kot ena izmed kompleksnejših oblik kolektivne akcije, skozi katero državljani najvidneje izražajo svoja prepričanja, hkrati pa najbolj jasno odraža nezadovoljstvo državljanov. Osredotočili se bomo na protestno participacijo v obdobju ekonomske krize, ki je leta 2008 zajela države Evropske unije. V okviru empirične analize se tako osredotočamo na dejavnike, ki so v zastavljenem obdobju privedli do izbruha protestne participacije, pri čemer nas zanimajo predvsem različne kombinacije vzročnih poti, ki jih ti dejavniki tvorijo. Ključno raziskovalno vprašanje se nanaša na možne kombinacije pogojev, ki v obdobju ekonomske krize rezultirajo v prisotnosti ali odsotnosti protestov v državah EU. Te kombinacije tvorijo naslednji dejavniki: materialna deprivacija, brezposelnost, razvitost civilne družbe in razvitost demokracije. Empirična analiza temelji na kvalitativni primerjalni analizi (QCA) oziroma bolj specifično na crisp-set QCA. Slednjo se uporablja za obdelavo kompleksnejših binarnih podatkov, pri čemer je cilj poenostavitev teh podatkovnih struktur v preprost in logičen zapis. S pomočjo izbrane metode analize smo prišli do ugotovitve, da do zastavljenega izida ne vodi le en sam pogoj ali ena sama kombinacija pogojev, temveč nastane več raznolikih vzročnih poti, ki lahko rezultirajo tako v odsotnosti kot v prisotnosti izida (protestnih akcij).</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-11 07:47:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111724</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
