<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111717"><dc:title>HUMANISTIČNI MODEL RAVNANJA Z LJUDMI V ORGANIZACIJAH</dc:title><dc:creator>KELMENDI,	URAN	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stare,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>upravna znanost</dc:subject><dc:subject>organizacija</dc:subject><dc:subject>disciplina</dc:subject><dc:subject>učinkovitost</dc:subject><dc:subject>javni sektor</dc:subject><dc:description>Ravnanje z ljudmi se postavlja v središče upravljanja organizacij, v skladu s tem pa se razvijajo modeli, ki presegajo tradicionalno konceptualizacijo ljudi kot zgolj enega od organizacijskih virov. V magistrskem delu sem opravil analizo humanističnega modela ravnanja z ljudmi,ter se osredotoča na motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih, organizacijsko kulturo in klimo, znanje ter veščine in ravnanje zaposlenih.Želel sem pripraviti smernice za implementacijo humanističnega modela v slovenske organizacije, sem opravil anketno raziskavo obstoječih modelov in praks ravnanja z ljudmi v slovenskih (n = 53), avstrijskih (n = 51) in norveških (n = 52) organizacijah. S kvantitativno analizo pridobljenih podatkov sem ugotovil, da se slovenske organizacije humanističnega modela ravnanja z ljudmi poslužujejo v manjšem deležu kot avstrijske in norveške. Slovenske organizacije posegajo predvsem po tradicionalnih modelih in teorijah ravnanja z ljudmi, prisotni pa so tudi mehki modeli, kar kaže dobre nastavke za aktivnejše vpeljevanje humanističnega modela. Med praksami mehkih modelov, ki so prisotne v slovenskih organizacijah, sta velikega pomena človeški odnos ter zavezanost in predanost zaposlenih organizaciji, velik poudarek znotraj te pa je tudi na timskem delu. V slovenskih organizacijah so zastopane tudi osnovne prakse humanističnega modela; organizacije se osredotočajo na organizacijsko kulturo in klimo, na potrebe in zadovoljstvo zaposlenih ter na razvijanje znanj in veščin zaposlenih, več pozornosti pa bi lahko namenile tudi zagotavljanju boljših odnosov med zaposlenimi, njihovi motivaciji, temu, da bi bile njihove potrebe postavljene pred delovne standarde ter da bi imeli več vpliva na razvoj organizacije, hkrati pa bi bili prepoznani kot glavni in ključni dejavnik njenega uspeha.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-10 13:55:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111717</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
