<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111702"><dc:title>Potencial hipoksične vadbe pri debelosti</dc:title><dc:creator>Stojnšek,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Debevec,	Tadej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hadžić,	Vedran	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>debelost</dc:subject><dc:subject>kronične bolezni</dc:subject><dc:subject>hipoksija</dc:subject><dc:subject>hipoksična vadba</dc:subject><dc:subject>izguba telesne mase</dc:subject><dc:description>Cilj in hkrati namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšen je potencial uporabe hipoksije pri debelosti. V ta namen je bil v okviru magistrskega dela opravljen sistematični pregled dosedanjih raziskav, ki so proučevale vpliv hipoksične izpostavljenosti na debelost. 

Debelost je bolezen, ki predstavlja enega izmed glavnih zdravstvenih problemov v zahodnem, razvitem svetu. Predstavlja enega izmed glavnih dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, presnovni sindrom, hipertenzija, hiperlipidemija in rakava obolenja. V uvodu smo predstavili tudi vpliv in učinke telesne vadbe na debelost. Nato smo opisali še pojav hipoksije, njene lastnosti in metode višinske vadbe.

V razpravi smo strnili obravnavane raziskave. Najprej smo predstavili karakteristike raziskav. Proučili smo raziskave, opravljene tako na živalih kot na ljudeh. Nato smo predstavili ugotovitve raziskav. Kljub ugotovljeni nepopolni korelaciji med hipoksično izpostavljenostjo in izgubo telesne mase smo ugotovili dovolj pozitivnih učinkov hipoksije na debelost, da bi bilo smiselno to področje nadalje raziskati. Na koncu so predstavljene smernice za nadaljnje raziskave obravnavane tematike z namenom nadaljnjega raziskovanja na področju zdravljenja debelosti s hipoksijo.

Ugotovili smo, da je največji potencial uporabe hipoksije pri debelosti pri protokolih aktivne hipoksične izpostavljenosti, saj se telesna masa (predvsem maščobna) največ zmanjša pri teh protokolih, zmanjša pa se tudi pri kombinaciji aktivne in pasivne izpostavljenosti. Poleg tega smo ugotovili, da se pri aktivni hipoksični izpostavljenosti za večji odstotek zmanjša krvni tlak v primerjavi z aktivno normoksično izpostavljenostjo. Predvsem je za nadaljnje raziskave treba določiti primeren protokol, ki zavzema optimalno hipoksično izpostavljenost, intenzivnost vadbe, trajanje, način in periodizacijo vadbe, ter primeren prehranski protokol. Magistrsko delo smo zaključili s sklepom, kjer smo povzeli namen našega dela, strnili ugotovitve raziskav in povzeli smernice za nadaljnje raziskave.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-10 07:20:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111702</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>