<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111692"><dc:title>Primerjava doz in kakovosti rentgenskih slik pri izbranih projekcijah med splošnimi radiološkimi diagnostikami v slovenskih zdravstvenih ustanovah</dc:title><dc:creator>Turk,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žibert,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekspozicijski pogoji</dc:subject><dc:subject>DAP</dc:subject><dc:subject>vstopna kožna doza</dc:subject><dc:subject>efektivna doza</dc:subject><dc:subject>kakovost rentgenskih slik</dc:subject><dc:description>Uvod: Rentgensko slikanje prsne hrbtenice, ledvene hrbtenice in kolka spada med najpogostejše preiskave rentgenske diagnostike. Ob primerjavi različnih parametrov pri slikanju omenjenih projekcij zagotovimo kakovostnejšo radiološko prakso. Namen: Namen magistrske naloge je primerjava doz in rentgenskih slik med slovenskimi zdravstvenimi ustanovami. Cilj je bil ugotoviti ali med zdravstvenimi ustanovami obstajajo razlike pri primerjavi ekspozicijskih pogojev, vrednosti DAP, efektivne doze, doze na posamezne organe in kakovosti rentgenskih slik. Metode dela: Raziskava je potekala v treh delih. V prvem delu smo uporabili eksperimentalno metodo in pri tem izvajali meritve v 16-ih slovenskih zdravstvenih ustanovah. Drugi del je zajemal analitično študijo, pri kateri smo analizirali zbrane podatke. V tretjem delu smo s pomočjo CNR vrednosti ocenjevali rentgenske slike in jih primerjali z prejeto dozo ionizirajočega sevanja. Rezultati: Pri slikanju prsne hrbtenice v AP in STR projekciji se v 37% slikanj vrednosti izbrane anodne napetosti nahaja izven evropskih smernic. Pri slikanju ledvene hrbtenice (Fantom 1 in Fantom 2) so bile v AP in STR projekciji uporabljene iste vrednosti anodne napetosti. Zato je pri AP projekciji v obeh primerih (Fantom 1 in Fantom 2) 33,3% izbranih vrednosti tistih, ki se nahajajo izven referenčnega intervala. Enako velja za STR projekcijo.V tem primeru odstopata le dva rentgenska aparata, kar znaša 7,4% vseh vrednosti. Pri slikanju kolka je v AP projekciji 33,3% meritev izven referenčnega intervala (70-80kV). Tretji kvartil vrednosti DAP za slikanje prsne hrbtenice je v AP projekciji 16,2µGym2, v STR projekciji pa 10,4µGym2. Pri slikanju ledvene hrbtenice (Fantom 1) v AP projekciji znaša tretji kvartil vrednosti DAP 64µGym2 in pri STR 122,2µGym2. Pri fantomu 2 pri slikanju ledvene hrbtenice v AP projekciji tretji kvartil predstavlja vrednost 80µGym2, za STR projekcijo pa 94µGym2. Vrednost tretjega kvartila pri slikanju kolka v AP projekciji znaša 42,3 µGym2. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da obstajajo razlike pri ekspozicijskih pogojih, DAP vrednostih, efektivni dozi, dozi na posamezne organe in kakovosti rentgenskih slik med slovenskimi zdravstvenimi ustanovami. Nobena izmed vrednosti DAP in VKD vrednosti ne presega predpisanih diagnostičnih referenčnih ravni. Enako velja za efektivno dozo, ki v nobenem primeru ne presega priporočenih vrednosti. Pri primerjavi ocene kakovosti slike (CNR) z vrednostjo DAP ugotovimo, da iz vrednosti DAP ne moremo sklepati o kakovosti rentgenske slike.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-09 07:46:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111692</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
