Stigmatizacija mladih odraslih z motnjo v duševnem zdravjuTežak, Tina (Avtor) Plemelj Mohorič, Alenka (Mentor) doživljanje stigmatizacijesamostigmatizacijaduševna motnjadelovanjeUvod: Stigmatizacija je zelo pogost pojav, ki osebe z motnjo v duševnem zdravju spremlja skozi vso zgodovino. Je sociološki pojem, ki označuje odklonilen odnos in neodobravanje družbe do različnih vrst drugačnosti. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako stigmatizacijo doživljajo mladi odrasli z motnjo v duševnem zdravju in kako se na to odzovejo. Poleg tega želimo ugotoviti, na kakšen način je samostigmatizacija povezana s stigmatizacijo in kateri so najpogostejši predsodki, ki jih družba pripisuje mladim z motnjo v duševnem zdravju. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Izvedli smo pet intervjujev z osebami s potrjeno motnjo v duševnem zdravju v starosti med 20 in 35 let. Vprašalnike smo sestavili s pomočjo vprašalnika DISC 12. Rezultati: Mlade odrasle udeležence z motnjo v duševnem zdravju spremlja stigmatizacija. Posledično se lahko začnejo samostigmatizirati. Pogost odziv udeležencev na stigmatizacijo so negativni občutki jeze, strahu, sramu, bremena, zaradi česar začnejo bolezen skrivati. Pomembno vlogo pri premagovanju in spoprijemanju s stigmo imajo prijatelji in družinski člani. Kljub temu sta pri nekaterih udeležencih prisotna ravnodušnost in nestrinjanje s predsodki o motnjah v duševnem zdravju. Razprava in zaključek: Veliko število ljudi motenj v duševnem zdravju ne dojema kot resničnih bolezni, kar vodi v nerazumevanje in izločanje udeležencev, ki so po njihovem mnenju drugačni. Osebe se bojijo, da bi se to zgodilo tudi njim, zato vse, kar je drugačnega, odrinejo in stigmatizirajo. Še vedno se premalo govori o stigmatizaciji, ki so je deležne osebe z motnjo v duševnem zdravju. Potrebna bi bila boljša izobraženost družbe o motnjah v duševnem zdravju, za boljše razumevanje bolezni, njenem sprejemanju in rušenju predsodkov.20192019-10-09 07:46:18Diplomsko delo/naloga111690sl