<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111680"><dc:title>Določanje vsebnosti izbranih kovin v laseh</dc:title><dc:creator>Mehanović,	Amela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kolar,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>analiza las</dc:subject><dc:subject>težke kovine</dc:subject><dc:subject>optična emisijska spektroskopija z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-OES)</dc:subject><dc:subject>masna spektrometrija z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS)</dc:subject><dc:description>S preučevanjem vzorcev las smo poskušali ugotoviti, ali obstaja bistvena razlika v vsebnosti kovin glede na onesnaženost področja, iz katerega so bili odvzeti vzorci. V ta namen smo zbrali 69 vzorcev las iz treh mest v treh različnih državah: iz Ljubljane (Slovenija), Malega Lošinja (Hrvaška) in Sarajeva (Bosna in Hercegovina). Poleg vpliva okolja smo študirali tudi kako na vsebnost kovin v laseh vplivajo naslednji dejavniki: biološka faktorja (spol in starost), kajenje in barvanje las. 

Celotni analizni postopek je sestavljen iz naslednjih korakov: zbiranje in skladiščenje vzorcev, pranje, sušenje, razklop in merjenje. Metodo za določanje elementne sestave las smo izbrali s pomočjo preliminarnih preiskav in literature. Zaradi nizke meje zaznave in predvsem zaradi možnosti multielementne analize smo po razklopu analizirali vzorce na ICP-MS-u in ICP-OES-u. Preden smo začeli z meritvami realnih vzorcev, smo določili še: linearnost, občutljivost, mejo zaznavnosti in določljivosti, natančnost ter pravilnost. 

Rezultate meritev smo statistično obdelali v SPSS-u z namenom ugotavljanja  statističnih razlik med skupinami vzorcev. Statistični testi so pokazali, da biološka faktorja vplivata na vsebnost makro elementov, kot sta Ca in Mg. V primerjavi z nebarvanimi vzorci las smo statistično značilne višje koncentracije Na, Mg, Ni, Sr in Pb našli v barvanih vzorcih. Pri primerjavi krajev izvora vzorca razlike v koncentraciji toksičnih kovin niso dovolj izrazite, da bi kazale na vpliv onesnaženosti okolja s težkimi kovinami na izbrano populacijo.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-08 14:20:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111680</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
