<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111654"><dc:title>Filozofski vidiki evtanazije</dc:title><dc:creator>Tihelj,	Tinkara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hribar Sorčan,	Valentina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>evtanazija</dc:subject><dc:subject>zdravniško asistiran samomor</dc:subject><dc:subject>pasivna evtanazija</dc:subject><dc:subject>spolzka strmina</dc:subject><dc:subject>Hipokratova prisega</dc:subject><dc:description>Evtanazija predstavlja aktualno družbeno vprašanje, ki se tiče mnogih področij. A v osnovi gre za filozofsko vprašanje, ki spada na področje etike. Za začetek opredeljujem ključne pojme (evtanazija,  zdravniško asistiran samomor, aktivna in pasivna evtanazija). V nadaljevanju podajam in analiziram argumente za prostovoljno aktivno evtanazijo, pri čimer skušam pokazati, da ni razumnega razloga za njeno nesprejemanje. Nato sem se osredotočila na razlikovanje med aktivno in pasivno evtanazijo ter nadalje skušala pokazati, da v času nacistične Nemčije niso izvajali evtanazije ali da bi sprejemanje (legalizacija) vodila v množično morijo. Osredotočila sem se na Hipokratovo prisego, ki še danes nekaterim predstavlja legitimno referenco za snovanje medicinskih kodeksov v Sloveniji. Za konec kot  navajam primer Nizozemske kot države, kjer je legalizirana prostovoljna aktivna evtanazija.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-06 07:46:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111654</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
