<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111647"><dc:title>Vloga in izzivi Varnostnega sveta OZN pri uveljavljanju odgovornosti zaščititi</dc:title><dc:creator>Pečevnik,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sancin,	Vasilka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Varnostni svet Združenih narodov</dc:subject><dc:subject>odgovornost zaščititi</dc:subject><dc:subject>veto</dc:subject><dc:subject>stalne članice Varnostnega sveta</dc:subject><dc:subject>grozodejstva</dc:subject><dc:subject>ohranjanje mednarodnega miru in varnosti.</dc:subject><dc:description>Pri izpolnjevanju svoje primarne naloge ohranjanja mednarodnega miru in varnosti, ki mu jo nalaga Ustanovna listina Organizacije združenih narodov, Varnostni svet Združenih narodov  deluje predvsem v okviru II. in III. stebra odgovornosti zaščititi. Nabor ukrepov, ki jih pri tem uporablja, je kljub temu, da je Varnostni svet edini organ, ki lahko zakonito po VII. poglavju Ustanovne listine odobri izjemo od splošne prepovedi uporabe sile, bistveno širši od gole uporabe sile, ki je bila brez privolitve države doslej odobrena le enkrat, leta 2011 v Libiji. Hipoteza naloge je, da potencial, ki ga odgovornost zaščititi ponuja pri reševanju kompleksnih kriznih situacij, ki lahko vodijo k množičnim grozodejstvom, ni docela izkoriščen zaradi nepopolnega uveljavljanja, ki je predvsem posledica blokade Varnostnega sveta zaradi uporabe veta stalnih članic. Izziv so tudi različne razlage njegovih resolucij, ki so že večkrat privedle do očitkov, da izvajalci resolucij slednje izrabljajo z namenom menjave režima v posameznih državah. Zaradi hudih posledic neaktivnosti z vetom blokiranega Varnostnega sveta, kar se kaže zlasti v primeru Sirije, so se kot alternativne možnosti delovanja mednarodne skupnosti v situacijah, kjer je uporabljiva odgovornost zaščititi, pojavile delovanje preko Generalne skupščine Združenih narodov na podlagi resolucije ˝Združeni za mir˝, regionalnih organizacij (denimo po vzoru Afriške unije) ter intervencija ad hoc koalicij. Ker nobena od navedenih možnosti ne ponuja primerne alternative odločitvi Varnostnega sveta, sta se v okviru odgovornosti neuporabe veta oblikovali dve pobudi za reformo odločanja v Varnostnem svetu, ki predlagata vzdržanje stalnih članic od uporabe veta v primerih štirih grozodejstev, vendar je njuna uspešnost vprašljiva, saj zaenkrat nobena od njiju nima podpore vseh petih stalnih članic.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-06 07:45:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111647</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
